Primeri, v katerih je Zagovornik ugotovil diskriminacijo

Občina je kot eno od meril za pridobitev brezplačne smučarske vozovnice za dijake, ki imajo v občini stalno bivališče, določila datum prijave stalnega bivališča v občini. Zaradi tega merila vsi dijaki s stalnim bivališčem v občini niso bili upravičeni do brezplačne smučarske vozovnice. Zagovornik je ugotovil, da je bilo to razlikovanje neupravičeno in da so bili nekateri dijaki diskriminirani na podlagi osebne okoliščine kraja bivanja na dan prijave bivališča v občini.

Dokumenti:

Banka je stranki zaprla osebni račun samo zato, ker je kubanska državljanka. Zato je Zagovornik ugotovil diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine državljanstva pri dostopu do storitev.

Dokumenti:

Na Zagovornika se je obrnil uporabnik storitev finančnega podjetja, ki je zatrjeval, da ga je podjetje diskriminiralo. Po tem, ko je eno leto uporabljal storitve podjetja, mu je to sporočilo, da bo z njim prekinilo poslovno razmerje. Ob tem mu je pojasnilo, da je to storilo zato, ker je državljan ene izmed držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko tveganje za pojav pranja denarja ali financiranje terorizma. Zagovornik je ugotovil, da morajo finančna podjetja le bolj nadzorovati ravnanja strank, pri katerih obstaja večje tveganje za nezakonito poslovanje. Noben predpis pa jim ne dovoljuje, da bi lahko strankam uporabo storitev avtomatično onemogočila samo zaradi njihovih osebnih okoliščin, kot je državljanstvo. Zato je odločil, da je podjetje v obravnavanem primeru uporabnika diskriminiralo.

Dokumenti:

Zagovornik je ugotovil nov primer diskriminacije pri merilih za izplačilo božičnice. Primer je poseben zato, ker je podjetje pravilno in nediskriminatorno določilo, da bodo polno božičnico prejeli tudi tisti, ki so bili med letom, za katerega se je izplačala, odsotni zaradi svojih osebnih okoliščin oziroma razlogov, na katere niso mogli vplivati. Pri tem pa je neupravičeno določilo izjemo: nižjo božičnico je namenilo delavkam, ki so ob rojstvu otroka materinski dopust koristile dlje od zakonsko obveznih 15 dni, in vsem ostalim, ki so bili z dela odsotni zaradi koriščenja starševskega dopusta. Tako je nekatere zaposlene diskriminiralo na podlagi njihovih osebnih okoliščin nosečnosti, materinstva in starševstva.

Dokumenti:

Zagovornik je ugotovil, da je bila javna uslužbenka žrtev viktimizacije. To je oblika diskriminacije, pri kateri je nekdo negativnih posledic deležen po tem, ko poskuša preprečiti ali odpraviti diskriminacijo.

Dokumenti:

Zagovornik je v trgovinskem podjetju ugotovil diskriminacijo zaposlenih pri božičnici, to pa je diskriminacijo že med postopkom odpravilo. Nagrado iz naslova poslovne uspešnosti podjetja so in bodo v bodoče tako prejeli tudi tisti, ki je sicer ne bi kljub temu, da so k uspešnemu poslovanju podjetja prispevali tudi sami.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je ministrstvo za izobraževanje kršilo prepoved neposredne diskriminacije, ko učenki s posebnimi potrebami ni omogočilo fizične pomoči spremljevalke pri izvajanju pouka tudi v obdobjih, ko je morala zaradi nevarnosti respiratornih okužb šolske obveznosti opravljati od doma. Odločil je, da šoloobveznim otrokom s posebnimi potrebami, ki so upravičeni do spremljevalca za fizično pomoč pri pouku, ta pomoč pripada tudi, ko morajo zaradi invalidnosti ali zdravstvenega stanja šolanje nadaljevati na daljavo.

Dokumenti:

Diskriminacijo pri božičnicah je Zagovornik na podlagi prijave zaposlenih ugotovil v podjetju s področja farmacevtske dejavnosti. Podjetje je določilo, da je višina božičnice odvisna od prisotnosti na delovnem mestu in se sorazmerno zniža za vsak dan odsotnosti zaposlenega zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali očetovskega dopusta. Če je bilo v obdobju, za katerega se je božičnica izplačala, 239 delovnih dni, je vsak dan opravičene odsotnosti nagrado znižal za eno dvestodevetintridesetino.

Zagovornik je tudi v tem primeru odločil, da je podjetje kršilo prepoved diskriminacije. Čeprav so merila veljala za vse zaposlene enako, so namreč negativne posledice povzročila predvsem tistim, ki so bili z dela nehote in opravičeno odsotni zaradi njihovih osebnih okoliščin.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je v postopku ugotavljanja diskriminacije odločil, da je trajna prepoved darovanja krvi, ki velja za vse moške, ki so imeli spolne odnose z moškimi, diskriminatorna. Čeprav se HIV in drugi krvno prenosljivi virusi prenašajo tudi v heterospolnih spolnih odnosih, je krvodajalstvo vnaprej in trajno prepovedano le vsem istospolno in biseksualno usmerjenim moškim. Iz možnosti sodelovanja pri tej pomembni človekoljubni dejavnosti so izključeni kljub temu, da se varnost krvodajalstva zagotavlja tudi s testiranjem vse odvzete krvi na prisotnost virusov.

Dokumenti:

Zagovornik je na podlagi anonimnega predloga obravnaval način izplačevanja nagrade iz naslova poslovne uspešnosti podjetja s področja industrije jekla. Ugotovil je, da je podjetje kot delodajalec z reprezentativnima sindikatoma doseglo vsakokraten letni dogovor, na podlagi katerega je delavcem oz. delavkam zaradi njihove bolniške odsotnosti ali pa odsotnosti zaradi koriščenja porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ali očetovskega dopusta izplačeval poslovno uspešnost v sorazmernem znesku glede na njihovo dejansko prisotnost na delovnem mestu. Zagovornik je ugotovil, da je z uporabo takšnih meril za izplačevanje poslovne uspešnosti podjetje – čeprav v dogovoru z reprezentativnima sindikatoma – določene delavce in delavke neposredno diskriminiralo zaradi njihovih osebnih okoliščin, in sicer zdravstvenega stanja, nosečnosti ali starševstva (materinstva oz. očetovstva).

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave obravnaval primer domnevne diskriminacije pri izplačilu nagrade iz naslova poslovne uspešnosti avtoprevozniškega podjetja (poljudno imenovane božičnica, 13. ali 14. plača). Podjetje je določilo, da se zaposlenim, ki so bili v obdobju januar–oktober 2020 več kot 350 ur v bolniškem staležu, izplačala le polovica dogovorjene božičnice, in da do božičnice niso upravičeni tisti, ki so bili v tem obdobju na bolniški več kot 500 ur. Zagovornik je v postopku ugotovil, da je podjetje s postavitvijo takšnih meril kršilo prepoved diskriminacije na podlagi osebne okoliščine zdravstvenega stanja.

Dokument:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave obravnaval primer domnevne diskriminacije pri izplačilu nagrade za poslovno uspešnost družbe. Družba je višino poslovne uspešnosti vezala na prisotnost delavca pri delu na način, da se upošteva razmerje glede na opravljene ure rednega dela napram letnemu fondu ur rednega dela v obdobju od januarja do oktobra 2020, kar v praksi pomeni, da se poslovna uspešnost sorazmerno zniža delavcem, ki so bili v tem obdobju odsotni zaradi zdravstvenih razlogov (bolniška odsotnost, nega otroka, odsotnost iz naslova pravice do spremstva), materinskega dopusta (z izjemo 15 dni, ki šteje v redno prisotnost delavk) oziroma starševskega varstva ter tudi zaradi odsotnosti iz naslova očetovskega dopusta. Zagovornik je ugotovil, da je merilo posredno diskriminatorno – na videz deluje nevtralno za vse zaposlene, dejansko pa v slabši položaj postavlja delavce z določenimi osebnimi okoliščinami (nosečnost, starševstvo, spol, družinsko stanje in zdravstveno stanje).

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave obravnaval primer domnevne diskriminacije pri izplačilu nagrade iz naslova poslovne uspešnosti podjetja (poljudno imenovane božičnica, 13. ali 14. plača). Podjetje je višino izplačila poslovne uspešnosti za leto 2020 vezalo na prisotnost posameznega delavca na delo tako, da je izrecno zapisalo, da bodo nižjo božičnico prejeli delavci, ki bodo med letom odsotni zaradi bolezni. Ko je bil delavec zaradi zdravstvenih razlogov odsoten več kot trikrat, do izplačila ni bil upravičen. Zagovornik je v postopku ugotovil, da je podjetje s postavitvijo takšnega kriterija kršilo prepoved neposredne diskriminacije na podlagi osebne okoliščine zdravstvenega stanja.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave obravnaval primer domnevne diskriminacije pri izplačilu poslovne uspešnosti (božičnice). Predlagatelj je zatrjeval, da mu je delodajalec zaradi bolniške odsotnosti izplačal premalo božičnice za leto 2020. Podjetje je namreč višino nagrade vezalo na izplačano plačo delavca brez boleznine v breme ZZZS na način, da se izplačilo iz naslova uspešnosti poslovanja podjetja sorazmerno zniža delavcem, ki so bili v letu, za katero se ugotavlja uspešnost, v breme ZZZS odsotni z dela zaradi bolezni (razen krvodajalstva in boleznine, katere vzrok je poškodba pri delu). Zagovornik je ugotovil, da je merilo posredno diskriminatorno – na videz deluje nevtralno za vse zaposlene, dejansko pa v slabši položaj postavlja delavce, ki so dlje časa odsotni z dela zaradi bolezni oz. vse tiste delavce, ki dobijo nadomestilo plače izplačano v breme ZZZS.

Dokumenti:

Na Zagovornika se je obrnil predlagatelj v zvezi z medijsko objavo avtorja z naslovom Presežki 5, ki je izšla v tiskani izdaji revija Demokracija dne 3. 12. 2020. Zagovornik je ocenil, da je primer pomemben za varstvo pred diskriminacijo zaradi rase ali etničnega porekla ter vere ali prepričanja, kar so pravno varovane osebne okoliščine po 1. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), zato je skladno s 34. členom ZVarD po uradni dolžnosti uvedel postopek ugotavljanja diskriminacije.

Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije z analizo besedila ugotovil, da je avtor zapisa v njem opravičeval ideje o prevladi in večvrednosti ljudi glede na barvo kože, etnično poreklo in versko prepričanje. S tem je kršil drugi odstavek 10. člena ZVarD. Zagovornik je zapis presodil tudi z vidika pravice do svobode govora in ugotovil, da gre za primer zlorabe te temeljne pravice iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vsebina zapisa zanika bistvo idej enakopravnosti in enakega dostojanstva vseh ljudi, ki so temeljne ideje konvencije.

Odgovorni urednik revije se je skliceval na to, da je objava glosa oziroma satira. Zagovornik je ugotovil, da je objava zaradi opravičevanja idej o prevladi ali večvrednosti ene skupine oseb v primerjavi z drugimi skupinami oseb diskriminatorna ne glede na žanr, v katerem naj bi bila zapisana. Ker je kršitelj v Zagovoru zatrjeval, da gre za gloso ali satiro, zaradi česar naj objava ne bi pomenila diskriminacije, se je Zagovornik opredelil tudi do zagovora kršitelja. Ugotovil je, da objava ni bila ne satira ne glosa, saj nima žanrskih značilnosti teh stalnih oblik novinarskega sporočanja.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave obravnaval primer domnevne diskriminacije pri izplačilu nagrade za poslovno uspešnost podjetja. Podjetje je višino nagrade vezalo na prisotnost na delovnem mestu na način, da se poslovna uspešnost sorazmerno zniža delavcem, ki so bili v tekočem letu odsotni zaradi bolezni (razen poškodbe pri delu, poklicne bolezni, nege in spremstva in krvodajalstva), porodniškega dopusta ali očetovskega dopusta več kot en (1) mesec kumulativno. Zagovornik je ugotovil, da je merilo posredno diskriminatorno – na videz deluje nevtralno za vse zaposlene, dejansko pa v slabši položaj postavlja delavce z določenimi osebnimi okoliščinami (nosečnost, starševstvo, spol, družinsko stanje in zdravstveno stanje).

Dokumenti:

Na Zagovornika se je obrnila predlagateljica, ki je zatrjevala diskriminacijo, ki je bila storjena z besedami, ki jih je voditeljica izrekla v televizijski oddaji:

»Ali pa na primer o razlikah med rasami. Različni inteligenčni kvocienti. Različne rase imajo različne inteligenčne kvociente in če to poveš, si takoj rasist… Ne smemo se pogovarjati o tem, zakaj je Afrika celina brezupa. Mogoče zato, ker so črnci leni in neumni in si pač ne znajo urediti držav tako, da bi funkcionirale, mi pa si z uvažanjem teh ekonomskih migrantov delamo medvedjo uslugo.«

Zagovornik se je v tem postopku osredotočil na izjavo voditeljice v delu, v katerem je prejel predlog za obravnavo, to je v delu, ki se nanaša na domnevno diskriminacijo temnopoltih oseb

Zagovornik je v obravnavanem primeru kot osebno okoliščino, na podlagi katere posamezniki oziroma skupina oseb uživa varstvo pred diskriminacijo, prepoznal raso ali etnično poreklo. Gre za osebe temne barve polti oziroma temnopolte.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da besede, izrečene v oddaji, ki je bila predvajana na televiziji, ustrezajo definiciji pozivanja k diskriminaciji po drugem odstavku 10. člena ZVarD. Po oceni Zagovornika izjava voditeljice v posameznih elementih vsebuje javno opravičevanje zapostavljanja in preziranja oseb zaradi osebnih okoliščin, kot tudi opravičevanje idej o prevladi ali večvrednosti osebe ali skupine oseb z določenimi značilnostmi, ki izvirajo iz navedenih osebnih okoliščin, nad tistimi, ki niso člani te skupine, kar prepoveduje drugi odstavek 10. člena ZVarD.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je ugotovil diskriminacijo javne uslužbenke pri dodelitvi letne ocene dela. Njena nadrejena je pri ocenjevanju upoštevala tudi njeno odsotnost zaradi koriščenja dopusta za nego in varstvo novorojenca. Uslužbenka je bila tako deležna slabše obravnavane zaradi njenih osebnih okoliščin starševstva in spola.

Zagovornik je diskriminacijo v tem primeru potrdil na podlagi statistične analize, ki je pokazala očitno vzročno povezavo med odsotnostjo oziroma prisotnostjo na delovnem mestu in oceno dela velike večine uslužbencev konkretnega javnega zavoda.

Na podlagi obravnavanega primera in možnosti, da se kriterij odsotnosti pri dodeljevanju letnih ocen dela lahko pojavi tudi v državnih organih in drugih javnih zavodih, je Zagovornik Ministrstvu za javno upravo priporočil izdajo okrožnice, v kateri naj vse državne organe in javne zavode opozori, da zniževanje letnih ocen dela zaradi upravičene odsotnosti z dela pomeni posredno diskriminacijo, ki je zakonsko prepovedana, in da morajo osebe, pristojne za ocenjevanje uslužbencev, to upoštevati pri dodeljevanju letnih ocen dela.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je obravnaval prijavo osebe, ki je trdila, da so merila za določanje nagrade pri poslovni uspešnosti podjetja diskriminatorna. Podjetje je višino božičnice vezalo na odsotnost zaposlenih – vsaka odsotnost z dela, razen dopusta in odmora za malico, je nagrado znižala.

Zagovornik je v postopku ugotavljanja domnevne diskriminacije ugotovil, da so sprejeta merila resda veljala za vse zaposlene enako, negativno pa so učinkovala le na tiste, ki so zboleli, ki imajo kronične bolezni, na nosečnice, starše in podobno.

Negativne posledice meril so torej doletele samo osebe z določenimi osebnimi okoliščinami. Ker je diskriminacija vsaka neupravičena neenaka obravnava oseb na podlagi njihovih osebnih okoliščin, je Zagovornik ugotovil, da so merila podjetja za izplačilo božičnice diskriminatorna. Pri odločanju je Zagovornik sledil podobnim argumentom kot v eni izmed predhodnih odločb, ki jo je v celoti potrdilo tudi Upravno sodišče.

Dokumenti

Zagovornik načela enakosti je na spletni strani enega izmed teniških klubov zasledil cenik igralnin, v katerem je določeno, da je igralnina za ženske 30 evrov nižja od igralnine za moške. Zagovornik je zaradi očitnega razlikovanja v ceni igralnin sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti. Z zahtevo po dodatnih pojasnilih se je obrnil tudi na klub, a odgovora ni prejel. Ker teniški klub ni predstavil legitimnega cilja razlikovanja vrednosti igralnine za moške in ženske, je Zagovornik ugotovil neposredno diskriminacijo na podlagi spola.

Dokumenti: 

Zagovornik je obravnaval prijavo v zvezi z italijanskim državljanom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki mu upravni organ, ki deluje na dvojezičnem območju, ni želel izdati odločbe v italijanskem jeziku. Zagovornik je po preučitvi predpisov in sodne prakse Sodišča EU ugotovil, da je urad s tem, ko je zahtevo stranke za uporabo italijanskega jezika oziroma izdajo odločbe v italijanskem jeziku v postopku odmere dohodnine zavrnil, s sklicevanjem na dejstvo, da zavezanec ni pripadnik italijanske narodne skupnosti, posegel v njegovo pravico, da kot stranka postopka na dvojezičnem območju v postopku pred državnim organom uporabi jezik narodne skupnosti, ki je sicer priznan kot uradni jezik poslovanja organa na tem območju. Z opisanim ravnanjem je urad kršil načelo prepovedi diskriminacije po ZVarD. Davčni organ, ki posluje na dvojezičnem območju, je namreč s sklicevanjem na posameznikovo osebno okoliščino državljanstva (da gre za italijanskega državljana) in s tem povezano okoliščino ne/pripadnosti italijanski narodni skupnosti, stranki postopka onemogočil uporabo jezika narodne skupnosti (italijanskega jezika), s čimer je po mnenju Zagovornika izpolnil vse zakonske znake neposredne diskriminacije, kot jo opredeljuje 1. odstavek 6. člena ZVarD.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave obravnaval primer domnevne diskriminacije pri izplačilu nagrade za poslovno uspešnost podjetja. Podjetje je višino nagrade vezalo na prisotnost na delovnem mestu. Tisti, ki bodo oziroma so bili med letom odsotni iz zdravstvenih razlogov, bi prejeli nižjo božičnico. Zagovornik je ugotovil, da je merilo posredno diskriminatorno – na videz deluje nevtralno za vse zaposlene, dejansko pa v slabši položaj postavlja noseče delavke, delavce, ki koristijo očetovski dopust, tiste s kroničnimi in drugimi boleznimi in poškodbami, tiste, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, delavce s statusom invalida, starejše.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave tretje osebe obravnaval primer domnevne diskriminacije pri ponujanju storitve prevoza oseb. Skupina udeležencev pogreba na ljubljanskih Žalah je potrebovala prevoz do središča mesta. Poklicali so taksi službo in se dogovorili, da bosta ponje prišli dve vozili. Taksija sta na dogovorjeno lokacijo prišla ločeno. Najprej je prevoz oseb zavrnil prvi, nato še drugi taksist. Zagovornik je med postopkom ugotovil, da sta taksista prevoz strank zavrnila izključno zaradi njihove rase ali narodnosti. Zagovornik je tako ugotovil obstoj prepovedane neposredne diskriminacije.

Tržni inšpektorat RS je na predlog Zagovornika uvedel prekrškovni postopek zoper voznika taksijev ter jima v v odločbi o prekršku izrekel opomin.

Povezava:

Zagovornika so obsojenke, ki prestajajo zaporno kazen v zaporu na Igu, obvestile o domnevno slabši obravnavi v primerjavi z moškimi zaporniki, ki kazen prestajajo v zaporu na Dobu. Obsojenke so zatrjevale dejansko in pravno neenako obravnavo glede na spol. Izpostavile so več tematik:

          1. prebivanje na prostem (stik z naravo),
          2. obisk fitnesa, knjižnice, trgovine in pralnice v času, ko ima oseba možnost gibanja na prostem,
          3. sprejemanje obiskov,
          4. možnost zasebnih stikov in
          5. telefonske klice in uporabo elektronske komunikacije.

Zagovornik pravice do stika z naravo (1) ni presojal, saj Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ne določa pravice prebivanja na prostem v naravi, temveč le pravico bivanja na prostem, kar v zaporu omogočajo.

Obisk fitnesa, knjižnice, trgovine in pralnice ne sovpada več s časom, ko ima oseba možnost gibanja na prostem (2). To so v zaporu na Igu uredili tekom postopka Zagovornika.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij v skladu s svojim dokaznim bremenom ni uspela izkazati, da bi bilo neenako obravnavanje obsojenk dopustno in v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Zato je Zagovornik v točkah 3., 4. in 5. ugotovil obstoj neposredne diskriminacije na podlagi spola.

Povezava:

Zagovornik je prejel prijavo osebe na invalidskem vozičku, ki ji v času razglašene epidemije po 10. uri, torej zunaj časa, rezerviranega za ranljive skupine, ni bil dovoljen nakup. Varnostnik je prijavitelja ocenil kot ranljivo skupino in mu prepovedal vstop. Zagovornik je izvedel postopek ugotavljanja diskriminacije skladno z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Ugotovil je, da je vodstvo trgovine dalo varnostnikom napačno informacijo, da je po 10. uri prepovedano nakupovanje vsem ranljivim skupinam in ne samo starejšim osebam, kot je bilo zapisano v relevantnem odloku vlade. Zagovornik je ugotovil kršitev prepovedi diskriminacije, zato je pristojnemu inšpektoratu predlagal uvedbo postopka o prekršku.

Tržni inšpektorat RS je v zadevi izdal odločbo o prekršku ter podjetju in odgovorni osebi podjetja izrekel opomin.

Povezava:

Na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je bil objavljen zaposlitveni oglas »Osebna asistentka za nego in pomoč aktivni invalidni osebi – M/Ž«. V oglasu je bilo pod rubriko »drugi pogoji« navedeno, »da mora kandidatkina pisna prijava poleg kontaktnih podatkov vsebovati tudi njeno telesno težo in višino, zaradi predvidevanja njene spretnosti in okretnosti«. Zagovornik je v vsebini oglasa zaznal diskriminacijo zaradi spola in telesnih značilnosti posameznika. Zagovornik je na ZRSZ poslal poziv k umiku ali spremembi diskriminatornega oglasa, saj morajo biti oglasi spolno nevtralni in brez vključenih  podatkov o telesnih značilnosti posameznikov. Objavljeno prosto delovno mesto je bilo nato usklajeno z Zagovornikovimi usmeritvami.

Povezava:

Na Zagovornika načela enakosti se je s predlogom za obravnavo diskriminacije obrnila ena izmed fakultet. Raziskovalka in vodja projekta na fakulteti, je v teku trajanja projekta, ki ga financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), odšla na starševski dopust. MIZŠ ji  ni omogočilo podaljšanja roka projekta. MIZŠ bi lahko, kot je ugotovil Zagovornik, podaljšal obdobje upravičenosti projekta.

Zagovornik je tako ocenil, da navedeni pogoji javnega razpisa kažejo na neenako obravnavo raziskovalk na podlagi osebne okoliščine nosečnosti oziroma starševstva.

Povezava:

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila oseba, ki živi s hivom, saj zavarovalnica zaradi njenega zdravstvenega stanja ni želela skleniti nezgodnega zavarovana. V postopku je Zagovornik pridobil mnenje strokovnjaka medicinske stroke, ki že vrsto let deluje tudi na področju okužb s HIV. Po njegovem strokovnem mnenju zavarovanec, ki živi s hivom in je na redni terapiji, za zavarovalnico ne predstavlja nič večjega rizika od oseb, ki ne živijo s hivom. Ker zavarovalnica v postopku ni uspela izkazati izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije, je Zagovornik ugotovil, da je zavarovalnica z zavrnitvijo sklenitve zavarovanja, izpolnila znake neposredne diskriminacije.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je v začetku avgusta na strani spletnega medija Pomurec.com pod novico na temo simpozija, ki je potekal v spomin na žrtve genocida med 2. svetovno vojno, zasledil komentarja dveh uporabnikov portala, ki sta spodbujala sovraštvo in nestrpnost do Romov. Zagovornik je predlagal, da se sporni komentarji umaknejo. Zaradi neodzivnosti uredništva portala je Zagovornik sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije. Zagovornik je ugotovil diskriminacijo na podlagi izvedenega postopka po ZVarD in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da je šlo v tem primeru za pozivanje k diskriminaciji iz 10. člena ZVarD.

Naposled je spletni portal umaknil žaljive komentarje in s tem upošteval odločbo Zagovornika.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi predloga za obravnavo diskriminacije osebe s hivom, ugotovil, da je Zdravstveni dom Maribor kršil prepoved diskriminacije. Zdravstveni delavec je pred čakajočimi v čakalnici razkril zdravstveno stanje osebe s hivom in žalil njeno dostojanstvo. Zagovornik je prav tako ugotovil, da zdravstvena ustanova z izvajanjem neposodobljenega protokola, predpisanega za sprejem in obravnavo pacientov, obolelih za nalezljivo bolezni, kršil prepoved diskriminacije. Uporabljeni protokol ni usklajen s sodobnimi priporočili stroke za ravnanje z osebami, ki živijo s hivom. Zato protokol s prekomernimi ukrepi posega v njihovo osebno dostojanstvo.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi anonimne prijave ugotovil posredno diskriminacijo v primeru Kriterijev za upravičenost do izplačila delavcem za poslovno uspešnost družbe, ki jih je sprejelo podjetje BHS Gospodinjski aparati. Posredna diskriminacija se pogosto pojavi ob na videz nevtralnih kriterijih ali merilih, ki so enaka za vse, v praksi pa se pokaže, da imajo ta merila diskriminatoren učinek na določene posameznike ali skupine posameznikov. Prav to se je zgodilo v konkretnem primeru. Delavci, ki so iz različnih razlogov upravičeno koristili bolniški stalež ali so še na bolniškem staležu so prikrajšani pri izplačilu poslovne uspešnosti družbe.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je ugotavljal morebitno posredno diskriminacijo pri Javnem razpisu za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere 2.1, ki ga je objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

Zagovornik je med postopkom ugotovil, da pravila javnega razpisa kažejo na neenako obravnavo raziskovalcev na podlagi osebne okoliščine nosečnosti oziroma starševstva. Javni razpis je namenjen mladim raziskovalcem, le-ti pa so v obdobju, ko si ustvarjajo družino in lahko takšni pogoji dela (tj. nezmožnost podaljšanja obdobja financiranja v primeru prekinitve dela na projektu za čas odsotnosti) pomenijo diskriminacijo zaradi starševstva ali nosečnosti in tudi zaradi spola. Zagovornik je tudi ocenil, da pogoji javnega razpisa kažejo na neenako obravnavo raziskovalcev na podlagi osebne okoliščine zdravstvenega stanja. Medtem, ko so delavci skladno z delovno pravno zakonodajo zaradi bolezni z dela upravičeno odsotni, raziskovalce zaradi pogojev Javnega razpisa in prakse MIZŠ daljša bolniška odsotnost postavi v bistveno slabši položaj.

Povezava:

Na Zagovornika se je obrnila pravna oseba, ki je zatrjevala, da je bila zaradi razlike v veroizpovedi in političnem ali drugačnem prepričanju prikrajšana oz. da je bilo poseženo v njegovo pravico do svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS in svobode vesti oziroma veroizpovedi iz 41. člena Ustave RS, kar je v nasprotju z veljavnim Zakonom o varstvu pred diskriminacijo.

Predlagatelj je sklenil pogodbo v kateri se je dogovoril za izdelavo oglasnega sporočila, ki se namesti na vozilo izvajalca javnega prevoza za določen čas dveh mesecev. Oglasno sporočilo je bilo na zadnjo stran vozila nameščeno ter predčasno (po 9 dneh) z njega tudi odstranjeno. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo omenjeno oglasno sporočilo odstranjeno na podlagi zahteve izvajalca javnega prevoza.

Zagovornik je ugotovil, da je izvajalec javnega prevoza s tem, ko je svojemu pogodbenemu partnerju podal zahtevo za odstranitev oglasa z vozila, izpolnil znake navodil za neposredno diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja.

Povezava:

Primeri, v katerih Zagovornik ni ugotovil diskriminacije

Zagovornik je obravnaval primer domnevne diskriminacije samozaposlene osebe z invalidnostjo, ki je oproščena plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ji je nadomestilo izplačal, je kljub temu, da je oproščena plačevanja socialnih prispevkov, od dodeljenega zneska nadomestila odvedel prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato je  prejela nižji znesek nadomestila, kot bi ga, če bi zavod upošteval njeno odločbo o oprostitvi plačila prispevkov.

Zagovornik je ob obravnavi primera ugotovil, da je ZZZS tako ravnal zaradi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Po 153. členu ZPIZ-2, ki določa zavezance za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je med drugim določeno, da morajo socialne prispevke plačati tudi samozaposlene osebe na splošno, razen v primeru prejemanja nadomestila plače. Takrat prispevke samozaposlenim, ki bi jih sicer morali plačati sami, pokrije izplačevalec nadomestila. V zadevi, ki jo je obravnaval Zagovornik, je nadomestilo plače izplačal ZZZS, zato je moral od nadomestila plačati tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ureditev velja za vse samozaposlene enako ne glede na njihove osebne okoliščine, zato Zagovornik v obravnavani zadevi ni ugotovil diskriminacije na podlagi osebne okoliščine invalidnosti. Kljub temu je z namenom spodbujanja enakih možnosti ranljivejših skupin  Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdal priporočilo.

Dokumenti:

V oglaševalski akciji »Znamenja«, ki je na provokativen način opozarjala na nasilje v družini, niso bili izpolnjeni vsi pogoji za ugotovitev diskriminacije. Primer ni izpolnjeval kriterijev definicije nadlegovanja kot oblike diskriminacije po zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Za potrditev, da je določeno ravnanje lahko nadlegovanje, kot ga prepoveduje zakon, mora Zagovornik načela enakosti potrditi obstoj vseh elementov takega ravnanja. V obravnavanem primeru je potrdil, da so se zaradi plakatov nekateri počutili nadlegovane, ni pa mogel dokazati, da je bil tak učinek načrtovan. Kot bistveno je upošteval tudi dejstvo, da so organizatorji oglaševalske kampanje že ob prejetju prvih pritožb plakate prilagodili tako, da so postali nemoteči.

Dokumenti: 

Zagovornik načela enakosti je vodil postopek ugotavljanja diskriminacije v primeru osebe z invalidnostjo, ki je zaradi svoje gibalne oviranosti potrebovala posebno parkirno mesto za invalide pred vhodom v stavbo, kjer stanuje. Oseba je samoiniciativno in brez soglasja etažnih lastnikov stanovanj, v solastništvu katerih je parkirno dvorišče med tremi stavbami, označila parkirni prostor kot prostor za invalide in nanj namestila parkirno oviro. Skladno z odločitvijo na zboru etažnih lastnikov pa je upravnik stavbe, v kateri oseba živi, od nje zahteval, da parkirno oviro odstrani. Oseba je upravniku očitala, da ne poskrbi za zaščito njegovih pravic. Zato je pri Zagovorniku vložila predlog za obravnavo diskriminacije.

Zagovornik je tako v svojem postopku ugotavljal, ali je upravnik kršil prepoved diskriminacije, ko predlagatelju kot osebi z določeno invalidnostjo ni zagotovil posebnega parkirnega mesta. Šlo je za vprašanje primerne prilagoditve, ki jo za osebe z invalidnostmi predpisuje Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Primerna prilagoditev pa predstavlja način preprečevanja posredne diskriminacije, kot jo opredeljuje Zakon o varstvu pred diskriminacijo ZVarD). Osebe z invalidnostmi, ki so gibalno ovirane, so namreč prav zaradi te svoje osebne okoliščine lahko v slabšem položaju, kadar za vse velja enak režim parkiranja. Upravnik je pojasnil, da posameznemu etažnemu lastniku ne more zagotoviti parkirnega prostora brez ustreznega soglasja solastnikov dvorišča, pa čeprav gre za osebo z invalidnostjo. Zagovornik pa je upravnika opozoril, da morajo etažni lastniki upoštevati tudi določbe ZIMI in ZVarD ter da mora upravnik s tem dejstvom etažne lastnike seznaniti in si prizadevati za nediskriminatorno rešitev.

Zagovornik je zato upravniku predlagal, da na novem zboru etažnih lastnik predstavi problem predlagatelja z vidika varstva pred diskriminacijo in poskuša doseči sprejetje sklepa, s katerim bodo etažni lastniki popravili veljavni režim parkiranja tako, da bodo poskrbeli za izvedbo primerne prilagoditve za osebe z invalidnostmi. V tem primeru bi lahko primerno prilagoditev predstavljalo prav posebej označeno in zavarovano parkirno mesto za invalide. Meseca januarja 2020 je upravnik v svojem odgovoru Zagovorniku izrazil pripravljenost, da kolikor je v njegovi moči, poskrbi za predlagano rešitev. Zaradi epidemije covida-19 in z njo poveznimi ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivega virusa, pa se je čas sklica novega zobra etažnih lastnikov izredno podaljšal. Tako je Zagovornik šele v mesecu marcu leta 2022 od upravnika izvedel za novi zbor etažnih lastnikov, na katerem pa soglasja o posebnem parkirnem mestu za invalide niso dosegli. Zato je upravnik predlagatelju priporočil, da poskušajo zadevo urediti s podpisno listino, a predlagatelj se je tej možnosti nazadnje odrekel, saj je navedel, da posebnega parkirnega mesta ne želi več (predvidoma zaradi poslabšanja njegovega zdravtvenega stanja). O tem je sam obvestil tudi Zagovornika.

Zagovornik je ugotovil, da je upravnik sledil njegovemu opozorilu. Čeprav etažni lastniki niso dosegli soglasja oz. sprejeli predlaganega sklepa, pa je Zagovornik ugotovil, da je upravnik storil, kar je lahko, ter da zato ni kršil prepovedi diskriminacije. Upravnikova pristojnost je namreč omejena. Tako sam ne more etažnih lastnikov sankcionirati zaradi njihovega diskrimnatornega ravnanja, lahko pa jih na to opozori in predlaga ustrezne rešitve. Če pa etažni lastniki kot solastniki parkirnega dvorišča o določenih zadevah, ki so pomembne za njegovo vzdrževanje (kot je tudi režim parkiranja), ne morejo doseči soglasja, lahko na predlog kateregakoli izmed njih o tem skladno z določbami Stvarnopravnega zakonika odloči sodišče v nepravdnem postopku. To možnost je imel ves čas tudi predlagatelj.

Dokumenti: 

Zagovornik v postopku ugotavljanja diskriminacije stanovalcev domov za starejše občane (DSO), ki so zboleli za covidom-19, ni potrdil navedb, da jim je bilo zaradi njihove starosti, zdravstvenega stanja in kraja prebivanja bolnišnično zdravljenje onemogočeno, čeprav bi ga potrebovali. Ugotovil je, da ministrstvo za zdravje s priporočilom za pripravo ocen stabilnosti napredovane in neozdravljive kronične bolezni za stanovalce DSO v prvem valu epidemije ni povzročilo diskriminacije. Diskriminatorno niso ravnali niti zdravstveni delavci DSO, ki so delovali na podlagi priporočil ministrstva.

Dokument:

Zagovorniku načela enakosti je spomladi leta 2020 človekoljubna organizacija podala predlog za obravnavo diskriminacije stanovalcev domov za starejše občane (DSO) v času prvega vala epidemije covida-19. Povod za to je bil članek v tedniku Mladina z naslovom »Odpisani z dekretom« (objavljen dne 15. 5. 2020). Porodila se je namreč domneva, po kateri naj bi pristojne zdravstvene institucije diskriminirale stanovalce DSO zaradi njihove starosti in zdravstvenega stanja. Ti njihovi osebni okoliščini naj bi bili razlog, zaradi katerih naj jih ne bi premeščali v bolnišnice na potrebno zdravljenje. Obstajali naj bi t. i. vložni listi kot del zdravstvene dokumentacije stanovalcev DSO, iz katerih naj bi bilo razvidno, da so posebni zdravstveni konziliji podali svoje mnenje glede smiselnosti bolnišnične obravnave pri posameznem stanovalcu, če bi zbolel za covidom-19. Od tod je izvirala tudi domneva, da so stanovalce DSO glede dostopa do bolnišničnega zdravljenja covida-19 vnaprej triažirali.

Na podlagi predloga za obravnavo s strani omenjene človekoljubne organizacije kot tretje osebe je Zagovornik po uradni dolžnosti sprožil postopek ugotavljanja neposredne diskriminacije stanovalcev DSO pri dostopu do bolnišnične obravnave v primeru covida-19. Ker je moral Zagovornik temeljito preveriti, kakšno je bilo dejansko stanje, je z namenom pridobitve čim več ustreznih podatkov zaprosil več institucij za njihovo posredovanje. S konkretnimi vprašanji se je tako obrnil na Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zdravniško zbornico Slovenije, Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, na trinajst bolnišnic in šestnajst domov za starejše občane (izbranih po ključu relativne enakomerne razporejenosti po državi, ob večjih in manjših krajih, upoštevajoč tudi njihovo pojavljanje v javnosti v času prvega vala epidemije covida-19). Poleg tega se je obrnil še na devet zastopnikov pacientovih pravic ter posebej na dva izredna zdravstvena strokovnjaka. Prejel je odgovore skoraj vseh naslovnikov, le dva DSO, štirje zastopniki pacientovih pravic in en izredni zdravstveni strokovnjak se niso odzvali.

Na podlagi vseh zbranih podatkov je Zagovornik ugotovil, da iz njih ne izhaja, da stanovalci, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje covida-19, nanj ne bi bili napoteni in zato premeščeni v bolnišnico. O tem pričajo tako odgovori bolnišnic kot tudi samih DSO. Sama (numerična) starost stanovalcev ni vplivala na to, ali so bili deležni bolnišnične obravnave ali ne. Za takšno razlikovanje Zagovornik ni ugotovil nobenih konkretnih indicev. Je pa na zdravstveno obravnavo stanovalcev oz. oskrbovancev DSO vplivalo njihovo splošno zdravstveno stanje. Ali je konkreten oskrbovanec DSO potreboval bolnišnično obravnavo, je bilo vprašanje strokovne presoje posameznega zdravnika. K njegovi presoji je sicer lahko pripomoglo tudi mnenje posebnega zdravniškega konzilija, ki je temeljilo na t. i. algoritmu ukrepanja za oceno stabilnosti napredovale, neozdravljive kronične bolezni. Tega je kot priporočilo v svojem posebnem navodilu z dne 17. 3. 2020 izdalo Ministrstvo za zdravje. Iz zbranih podatkov pa je bilo Zagovorniku očitno, da t. i. vložni listi oz. mnenja konzilijev niso pomenili udejanjanja nekakšnih »seznamov« stanovalcev DSO, ki naj bi bili »odpisani z dekretom« (kot je naslovil svoj članek novinar časopisa Mladina), temveč je šlo za strokovne ocene njihovega splošnega zdravstvenega stanja. Temu pritrjuje tudi mnenje izrednega zdravstvenega strokovnjaka s področja intenzivne interne medicine dr. Marka Noča, vključeno v odločbi. Te strokovne ocene so predstavljale orientacijo za ustrezno zdravstveno obravnavo, ki pritiče konkretnemu položaju, ki ga determinira specifično splošno zdravstveno stanje posameznega pacienta. Takšna obravnava zato ne more predstavljati diskriminacije – saj za zdravljenje odločujoče zdravstveno stanje ne pomeni razlikovalne osebne okoliščine, ki bi lahko bila razlog diskriminacije, temveč predstavlja poseben položaj osebe, ki je prav zaradi tega položaja deležna posebne zdravstvene obravnave. Ob tem je pomembno še poudariti, da vprašanje same ustreznosti strokovne zdravstvene obravnave kot táko presega pristojnosti Zagovornika.

Zagovornik je tako na podlagi proučitve vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za njegovo odločitev, ugotovil, da ni bilo izkazanih dejstev, ki bi upravičevala domnevo, da je zdravstveno osebje pri zdravljenju covida-19 diskriminiralo stanovalce DSO zaradi njihove starosti in/ali zdravstvenega stanja. Prav tako Zagovornik tudi ni ugotovil, da bi omenjeno navodilo oz. priporočilo Ministrstva za zdravje pomenilo navodila za diskriminacijo Zato je Zagovornik sklepno ugotovil, da Ministrstvo za zdravje ni kršilo prepovedi diskriminacije, ko je v času prvega vala epidemije covida-19 zdravstvenemu osebju v domovih za starejše občane priporočilo opravljanje vnaprejšnje ocene stabilnosti napredovale, neozdravljive kronične bolezni stanovalcev, na podlagi katere so se potem odgovorni zdravniki lahko odločali, ali stanovalce, ki so zboleli za covidom-19, napotijo v nadaljnje bolnišnično zdravljenje ali ne. Prav tako je Zagovornik ugotovil, da zdravstveno osebje, ki je v času prvega vala epidemije covida-19 v domovih za starejše občane delovalo po navodilih Ministrstva za zdravje, ni kršilo prepovedi diskriminacije, ko je opravilo (vnaprejšnjo) oceno stabilnosti napredovale, neozdravljive kronične bolezni posameznega stanovalca.

Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da zdravstveno osebje pri zdravstveni obravnavi 92-letne dementne in nepokretne oskrbovanke doma za starejše, ki je zbolela za covidom-19 in nato umrla v bolnišnici, ni kršilo prepovedi diskriminacije. Na podlagi mnenja izvedenke medicinske stroke je ugotovil, da način zdravstvene obravnave oskrbovanke ni bil povezan z njeno starostjo. Ugotovil je tudi, da je bila oskrbovanka prav zaradi svojega splošnega zdravstvenega stanja obravnavana drugače kot drugi hospitalizirani bolniki s covidom-19 z drugačnim zdravstvenim stanjem in prav zato ustrezno, kar ne more biti diskriminacija.

Dokumenti:

Na Zagovornika se je obrnil slovenski državljan, zaposlen pri mednarodni organizaciji v tujini. Plačo prejema v ameriških dolarjih (USD). Ker plače ne prejema v EUR, mu nobena od slovenskih bank in hranilnic ni odobrila najema kredita za nakup stanovanja v Sloveniji. Predlagatelj je zato trdil, da ga banke in hranilnice diskriminirajo.

V postopku je Zagovornik ugotovil, da osebna okoliščina kraja bivanja ni bila razlog, da banke prijavitelju niso odobrile kredite, temveč je bil razlog, da prejema plačo v USD.

Prejemanje plače v določeni valuti Zagovornik ne prepoznava kot osebne okoliščine po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo, saj ne gre za osebno značilnost, lastnost, stanje ali status, ki bi bil trajno in nerazdružljivo povezan s predlagateljevo osebnostjo oz. njegovo identiteto ali pa ga predlagatelj ne bi mogel spremeniti. Zagovornik je zato postopek zaključil z odločbo o zavrnitvi predloga za obravnavo diskriminacije.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je vodil postopek ugotavljanja diskriminacije gluhih in naglušnih učencev na osnovni šoli enega od zavodov za gluhe in naglušne. Prejel je namreč prijavo starša enega od učencev, da tudi učitelji v šoli v času veljavnosti ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 nosijo zaščitne maske. Zaradi tega naj bi imeli učenci težave pri sledenju učne snovi, saj je za njihovo razumevanje v komunikaciji poleg znakovnega jezika neobhodno branje z ustnic.

Tekom postopka se je izkazalo, da učitelji v šoli ne nosijo »navadnih« zaščitnih mask, temveč vizirje – tako kot to predvideva izjema v posebnem odloku Vlade o zaščitnih ukrepih v času epidemije/pandemije covida-19. Ti predstavljajo primerno prilagoditev, s katero se dejansko preprečuje posredna diskriminacija gluhih in naglušnih učencev.

Napačni predstavi starša, da gre za »navadne« maske, je botroval komunikacijski nesporazum med staršem in vodstvom šole, ki pa je bil tudi z Zagovornikovo pomočjo odpravljen.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi informacije posameznika, da pri banki ni mogel najeti kredita zaradi svoje starosti (76 let), pričel s postopkom ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti. Zagovornik je ugotovil, da banka različno obravnava kreditojemalce glede na njihovo starost, zato je ugotavljal, ali je takšna obravnava upravičena oziroma dopustna. Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) določa splošno izjemo od prepovedi neposredne diskriminacije. Neenako obravnavanje zaradi določene osebne okoliščine ne pomeni diskriminacije, če takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna.

Zagovornik je ugotovil, da je cilj odgovornega kreditiranja banke, ki sledi zakonskim predpisom po uspešnem obvladovanju kreditnega tveganja, legitimen, zato je v nadaljevanju ugotavljal, ali je bila postavitev starostne omejitve za kreditojemalce ustrezno, potrebno in sorazmerno sredstvo.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da banka s tem, ko je sprejela Kreditno politiko, ki kot maksimalno starost kreditojemalca ob zapadlosti kreditnega posla potrošniškega kreditiranja določa starostno mejo 75 let, ni kršila prepovedi diskriminacije, saj je podana izjema, skladna z ZVarD.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je obravnaval domnevno diskriminacijo oseb z okvaro vida pri dostopu do televizijskih vsebin. Prijavitelj diskriminacije je zatrjeval, da mora biti senzorno oviranim osebam zagotovljena enaka dostopnost do vseh televizijskih vsebin RTV Slovenije in drugih izdajateljev televizijskih programov, kot je to zagotovljeno osebam brez invalidnosti.

Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da je vsebine po sedanji zakonodaji, namenjene slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim v njim prilagojenih tehnikah, dolžna pripravljati samo RTV Slovenija. Zakonodaja pa ne določa, kolikšen naj ta delež bo in katere vsebine naj bodo tako prilagojene.

Zagovornik je sklenil še, da kljub temeljni ustavni pravici do obveščenosti ni možno trditi, da bi morali vsi izdajatelji televizijskih programov že po ustavi vse vsebine zagotavljati tudi na način, prilagojen senzorno oviranim osebam. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov namreč ponudnikom dobrin in storitev ne sme biti naloženo nesorazmerno breme pri zagotavljanju dostopnosti teh dobrin in storitev osebam z invalidnostmi. Po drugi strani predpisi ne določajo standardov, kakšno dostopnost svojih vsebin morajo zagotavljati komercialne televizije ter kabelski operaterji. Zagovornik je zato odločil, da v tem primeru diskriminacije ne more ugotoviti. Je pa na pristojne organe naslovil priporočilo za določitev standardov dostopnosti za senzorno ovirane, ki jih morajo zagotavljati komercialni ponudniki televizijskih vsebin.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je obravnaval domnevno diskriminatorno obravnavo temnopoltega francoskega gosta ljubljanskega kluba Shooters, ki da je moral po navodilu vodje kluba zapustiti lokal zato, ker naj bi se ostali gostje pritožili nad njegovim vonjem. Zagovornik je v uradnem postopku zaslišal vodjo in dve delavki kluba ter varnostnika. Kljub večkratnim pozivom Zagovornika ostale priče dogodka niso želele sodelovati v postopku ugotavljanja diskriminacije, prav tako dodatnih pojasnil o obravnavi, ki je je bil deležen, ni podal francoski dijak. Zagovornik je na podlagi pričanj zaključil, da ravnanje vodje kluba ne izpolnjuje elementov, potrebnih za ugotovitev diskriminacije. Priče so namreč enotno izpovedale, da ravnanje vodje kluba ni izhajalo iz barve kože francoskega študenta.

Dokumenti:

Zagovornik se je iz medijev seznanil z domnevno diskriminacijo zaradi narodnosti, ko zaposleni v gostinskem lokalu v Velenju skupine albanske narodnosti niso postregli. Zagovornik je po uradni dolžnosti sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije. Po izvedeni preiskavi je ugotovil, da je lastnik lokala zaposlenim naročil, naj ne postrežejo točno določenih strank. Razlog za to je bilo njihovo neprimerno vedenje in ne narodnost teh posameznikov. Zaposleni v lokalu so imeli z njimi slabe izkušnje. Pogosto naj bi so nadlegovali ženski del osebja, povzročali težave s parkiranjem pred lokalom, moški pa naj bi kljub opozorilom uporabljali žensko stranišče in zahtevali postrežbo v albanskem jeziku. Zagovornik je postopek zaključil z ugotovitvijo, da lastnik lokala ni kršil prepovedi diskriminacije zaradi narodnosti.

Povezava:

Pritožnik je zatrjeval diskriminacijo v načinu, na katerega naj bi Komisija za peticije v Državnem zboru obravnavala njegovo peticijo. Njegova peticija namreč ni bila ustrezno obravnavana, kot problematično pa je označil tudi, da njegova peticija ni bila obravnavana na javni seji tako kot nekatere druge. Zatrjeval je diskriminacijo zaradi političnega prepričanja.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da se navedbe, da Komisija za peticije ni ustrezno obravnavala njegove peticije, niso potrdile. Ugotovil je tudi, da mnoge peticije niso obravnavane na javnih sejah, zato diskriminacije zaradi političnega prepričanja ni mogel potrditi. Je pa ugotovil, da je pravica do peticije premalo regulirana in da postopek obravnave peticij ni ustrezno določen.

Povezava:

Inšpektor je vložil predlog za obravnavo, v katerem je zatrjeval, da je plačni sistem inšpektorjev v drugem inšpektoratu ugodnejši. Zatrjeval je diskriminacijo na osnovi svojega delovnega mesta. Zagovornik je v postopku ugotovil, da do razlik v plačnih sistemih ne prihaja zaradi osebnih okoliščin posameznikov. Delovno mesto ne sodi med varovane osebne okoliščine, saj ne gre za prirojeno ali pridobljeno značilnost posameznika, ki bi bila povezana z njegovo identiteto. Posledično diskriminacije ni ugotovil. Dopustil je možnost, da gre za nedopustno anomalijo, ki pa ni povezana z vprašanjem diskriminacije.

Povezava:

Pritožnik, ki je že končal študij druge bolonjske stopnje, se je želel vpisati v drugo bolonjsko stopnjo druge študijske smeri, na isti fakulteti. Univerza mu prošnje ni odobrila. Pritožil se je zaradi diskriminacije na podlagi izobrazbe. Primerjal se je z diplomanti stare univerzitetne smeri, ki jim je bil omogočen vpis neposredno v drugi letnik.

Zagovornik je v zadevi ugotovil, da pritožnik ni v primerljivem položaju z diplomanti stare univerzitetne smeri, saj slednji s končanjem študija niso pridobili magistrske izobrazbe, pritožnik pa jo je. Vpis neposredno v drugi letnik druge bolonjske stopnje jim šele omogoča pridobitev magistrskega naslova, ki pa ga je pritožnik že pridobil. Posledično Zagovornik diskriminacije zaradi izobrazbe ni ugotovil.

Povezava:

Posameznik se je pritožil zoper paket namestitve in smučarske vozovnice za t.i. »Ladies Week«, ki ga je ponujalo smučarsko središče v času praznika dneva žena. Ponudba je veljala za ženske. Prijavitelj je zatrjeval diskriminacijo po spolu, ki naj bi moške postavljala v slabši položaj. Zagovornik je ugotovil, da je v istem času obstajala tudi druga ponudba pod drugim imenom, ki je vključevala enak obseg storitev. Zato diskriminacije v tem primeru ni ugotovil.

Povezava:

Javna uslužbenka je bila napotena na delo v tujino, kjer v šolo vpisala tudi svojega otroka. Delodajalec ji ni bil pripravljen povrniti stroškov šolnine. Vložila je pritožbo, v kateri je zatrjevala diskriminacijo zaradi družinskega statusa – ker je bila mati otroku, ki ga je ob napotitvi na delo morala vpisati v šolo, poleg tega pa za otroka skrbi sama, je bila finančno bolj obremenjena zaradi šolnine, kot če bi bila brez otroka ali bi zanj skrbela skupaj z drugim staršem.

V teku postopka pred Zagovornikom je bila situacija sanirana, stroški šolnine pa povrnjeni. Posledično Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Pritožnik, ki je že končal študij druge bolonjske stopnje, se je želel vpisati v drugo bolonjsko stopnjo druge študijske smeri, na isti fakulteti. Univerza mu prošnje ni odobrila. Pritožil se je zaradi diskriminacije na podlagi izobrazbe. Primerjal se je z diplomanti stare univerzitetne smeri, ki jim je bil omogočen vpis neposredno v drugi letnik.

Zagovornik je v zadevi ugotovil, da pritožnik ni v primerljivem položaju z diplomanti stare univerzitetne smeri, saj slednji s končanjem študija niso pridobili magistrske izobrazbe, pritožnik pa jo je. Vpis neposredno v drugi letnik druge bolonjske stopnje jim šele omogoča pridobitev magistrskega naslova, ki pa ga je pritožnik že pridobil. Posledično Zagovornik diskriminacije zaradi izobrazbe ni ugotovil.

Povezava:

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila oseba, ki je zatrjevala, da jo sodelavci in nadrejeni diskriminirajo in trpinčijo na delovnem mestu zaradi njenega etničnega porekla. Zagovornik je opravil razgovore s sodelavci prijavitelja. Njihove izjave niso potrdile očitkov, ki jih je predlagatelj navedel v prijavi. Ta svojih trditev ni z ničemer dokazal oziroma jih podkrepil do te mere, da bi potrdile obstoj diskriminacije. Zagovornik je ugotovil, da predlagatelj ni izkazal vzročne zveze med osebnimi okoliščinami in obravnavo, ki naj bi je bil kot delavec deležen, in na podlagi vseh pridobljenih dejstev predlog za obravnavo diskriminacije zavrnil.

Povezava:

Stranka se je pritožila zaradi domnevne diskriminacije zaradi starosti pri dostopu do dela. Na javni poziv za zainteresirane za sodelovanje pri projektu je poslala ponudbo, vendar je organizacija ni povabila k sodelovanju. Ker je imela ustrezne izkušnje, je posumila, da bi razlog lahko bil v njeni starosti.

Ker v postopku za to, razen občutka, ni mogla ponuditi nobenega dokaza ali svoje občutka podkrepiti s kakršnimikoli okoliščinami, ki bi izvirale iz komunikacije z organizacijo, Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Oseba z invalidnostmi, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, je želela pridobiti bančni kredit za preureditev stanovanja. Banka dodatka ni upoštevala pri izračunavanju kreditne sposobnosti osebe, zato se je slednja pritožila pri Zagovorniku in zatrjevala diskriminacijo.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da je dodatek za pomoč in postrežbo strogo namenski dodatek za osebe z invalidnostmi, ki jih je dovoljeno porabiti samo za točno določen namen pomoči osebi z invalidnostmi pri vsakdanjih opravilih, ne pa za financiranje kredita. Zagovornik posledično diskriminacije v zadevi ni ugotovil.

Povezava:

Stranki sta se pritožili, ker jima je dijaški dom odrekel storitev nastanitve v času poletnih mesecev. Navedli sta, da je ena od strank psihično bolna, kar naj bi bil vzrok zavrnitve.

Zagovornik je v preiskavi na podlagi zbranih dokazov ugotovil, da sta stranki v času predhodnega letovanja v dijaškem domu kršili higienske standarde doma. Vzrok zavrnitve ni bil zdravstveno stanje strank, saj zaposleni v domu z njim niso bili seznanjeni. Posledično Zagovornik diskriminacije ni potrdil.

Povezava:

Pritožnica je vložila pritožbo zoper banko, ki naj bi njej in njenemu partnerju zavrnila izvajanje bančnih storitev zaradi njunega kraja rojstva. Šlo je za čas pandemije zaradi novega koronavirusa, v kateri so bile nekatere države (vključno z državo rojstva enega od njiju) še posebej ogrožene.

Zagovornik je v dokaznem postopku ugotovil, da se očitki diskriminacije s strani banke niso potrdili. Banka je za stranki izvedla večino storitev, razen odprtja enega bančnega računa, saj se s strankama ni mogla dogovoriti za ustrezen paket. Nekaj dni kasneje pa je bil tudi ta račun odprt. Posledično Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Vojak je vložil predlog za obravnavo diskriminacije, ki naj bi ji bil izpostavljen s tem, ko ni bil razporejen na podčastniško mesto. Za razporeditev na podčastniško mesto oseba ne sme biti starejša od 25 let oziroma izjemoma od 35 let. Pritožnik pa je to starost presegal.

Zagovornik je ugotovil, da je zaradi posebnih zahtev vojaške službe starostna omejitev upravičena in da sodi med izjeme od prepovedi diskriminacije. Posledično diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Manjša verska skupnost je vložila pritožbo zaradi verske diskriminacije, do katere naj bi prihajalo s tem, ko ji ob vabilu na državne proslave ni dodeljen sedež v isti vrsti kot največjim verskim skupnostim.

Zagovornik diskriminacije ni ugotovil. Način, na katerega protokol posede posamezne vabljene na državne proslave, vključno z verskimi skupnostmi, ne poseže v nobeno od njihovih ustavno ali zakonsko varovanih pravic, vključno s pravico do verske svobode.

Povezava:

Poslanci parlamentarne stranke so blokirali twitter račun ene od manjših verskih skupnosti. Verska skupnost se je pritožila zoper ravnanje, ki ga je označila za diskriminacijo zaradi vere, saj naj bi blokada onemogočila širjenje njene vere med sledilci uporabnikov twitter računov, ki so jo blokirali.

Zagovornik diskriminacije ni ugotovil zaradi pomanjkanja dokazov, da je do blokade prišlo zaradi vere. Hkrati z blokado ni prišlo do kršenja verske svobode ali pravice verske skupnosti do izražanja verskih prepričanj.

Povezava:

Predstavniki informacijskega in znanstveno-raziskovalnega centra Anglunipe so pri Zagovorniku vložili predlog za obravnavo diskriminacije glede financiranja romskega radia Romic, ki je v lasti Sveta romske skupnosti RS. V centru Anglunipe  morajo za financiranje svojega internetnega radia kandidirati na razpisih Ministrstva za kulturo, radio Romic pa Urad za narodnosti financira v sklopu letnega financiranja Sveta romske skupnosti RS. Zagovornik je po opravljenem postopku ugotovil, da spletni radio predlagatelja ni v primerljivem položaju kot radio Romic. Ta obstaja in se razvija od leta 2003, država pa je prepoznala njegov pomen osrednje romske medijske produkcije. Posebno financiranje radia Romic po ugotovitvi Zagovornika tako ne predstavlja diskriminacije.

Povezava:

Pritožnik se je pritožil zaradi pogoja za članstvo v lovski družini, ki je zahtevala, da potencialni člani pred tem izstopijo iz drugih lovskih družin.

Zagovornik je ugotovil, da ne gre za izključevanje iz članstva na podlagi osebne okoliščine, ki bi bila varovana z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Članstvo v lovski družini je vprašanje izbire in ni povezano z osebnimi značilnostmi posameznika, ki bi bile prirojene ali neodtujljive. Posledično je Zagovornik predlog za obravnavo zavrnil.

Povezava:

Prosilec za azil je pri banki želel odpreti osnovni plačilni račun. Bil je zaposlen in delodajalec mu brez računa ni mogel nakazati plače. Banka naj bi odprtje računa zavrnila z obrazložitvijo, da so prosilci za azil v Sloveniji zgolj začasno, da na teh računih navadno ni prilivov in da ima banka le stroške z vodenjem teh računov. Prosilec je vložil pritožbo zoper ravnanje banke. Zatrjeval je diskriminacijo zaradi, rase, narodnosti, državljanstva in statusa prosilca za azil.

Zagovornik je v postopku na podlagi zbranih dokazov ugotovil, da je pri odpiranju računa očitno prišlo do nesporazuma. Banka je namreč osnovni račun odprla še pred dogodkom, ki ga je opisal prosilec. Bančne kartice pa mu ni poslala, saj je prosilec podpisal, da jo bo prevzel v bančni poslovalnici. Tega ni storil, pač pa je v drugi poslovalnici ponovno vložil vlogo za odprtje računa, ob čemer je naletel na opisano pojasnilo. Zatem je bil napoten v prvotno poslovalnico, kjer je prevzel bančno kartico.

Ne glede na očiten šum v komunikaciji je Zagovornik ugotovil, da je banka prosilcu odprla osnovni račun že ob prvem obisku poslovalnice. Banka prosilcu ni posegla v pravico do osnovnega računa zato Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Tuji državljan je pri Zagovorniku vložil pritožbo, ker mu je banka začasno odpovedala pogodbo o vodenju osebnega bančnega računa. Zagovornik je v postopku ugotovil, da razlog za začasno ukinitev osebnega bančnega računa ni bila osebna okoliščina stranke (državljanstvo druge države), temveč postopkovna napaka banke, ki je po mesecu dni račun stranke reaktivirala.

V postopku se je pokazala tudi pomembna razlika med osebnim računom in osnovnim računom. Banke imajo pri sklepanju in odpovedovanju pogodb za osnovni bančni račun bistveno več možnosti za odločanje, s kom bodo pogodbeno sodelovale in s kom ne (vendar pri tem ne smejo diskriminirati zaradi osebnih okoliščin). Pri sklepanju osnovnega bančnega računa pa so bolj omejene. Po evropskih predpisih namreč lahko osnovni račun odpovedo le zaradi točno določenih razlogov, predpisanih v zakonu.

V obravnavani zadevi je imela stranka pri banki odprt osebni bančni račun. Banka je imela torej v tem primeru možnost enostransko odpovedati pogodbo, vendar pa se je v postopku izkazalo, da je pri banki prišlo do napake, račun je bil posledično reaktiviran. Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Tuji državljan je pri Zagovorniku vložil pritožbo, ker mu je banka odpovedala pogodbo o vodenju osebnega bančnega računa. Zagovornik v postopku ni mogel potrditi, da je bil razlog za odpoved pogodbe o vodenju osebnega bančnega računa osebna okoliščina stranke (državljanstvo druge države).

V primeru odpovedi osnovnih bančnih računov ima banka možnost za odločanje, s kom bo pogodbeno sodelovala in s kom ne (vendar pri tem ne smejo diskriminirati zaradi osebnih okoliščin), pogodbo o vodenju osebnega računa pa lahko odpove tudi brez navajanja posebnih razlogov, dokler zagotovi dvomesečni odpovedni rok.

Poleg tega je pogodbeno razmerje med banko in komitentom zaupne narave, Zagovornik pa po zakonu ni naveden med organi, ki jim morajo banke razkriti razloge za odpoved pogodbe.

Poleg tega strani je banka navedla, da narodnost oziroma državljanstvo nista mogla biti razloga za odpoved pogodbe, saj ima banka med svojimi komitenti številne tuje državljane iste države oziroma številne komitente, rojene v tej isti državi, ki so danes državljani Slovenije.

Posledično Zagovornik v zadevi diskriminacije ni potrdil. Ugotovil pa je pomembno razliko med osebnimi in osnovnimi plačilnimi bančnimi računi. Za razliko od osebnih računov ima banka manj proste roke pri odpovedi pogodbe o osnovnem plačilnem računu, saj slednjega lahko ukine samo iz točno določenih zakonskih razlogov. Komitenti, ki so imetniki osnovnega plačilnega računa, so zakonsko veliko bolj zavarovani pred odpovedjo, kot če bi odprli osebni plačilni račun.

Povezava:

Ena od mestnih občin je mestno jedro zaprla za promet in dostop z dovolilnico omejila na lastnike in najemnike nepremičnin. Posameznik se je pritožil, saj kot oseba z invalidnostjo sedaj težje dostopa do starega mestnega jedra, kjer ima prostore tudi društvo, katerega član je. Zagovornik je ugotovil, da je ob tem mestna občina zagotovila prevoz z brezplačnim električnim vozilom, ki je na voljo vsak dan od 7:00 do 19:30 ure. Društvo ima odpiralni čas najdlje do 18:00 ure, v primeru podaljšanja delovnega časa društva pa lahko posameznik za dostop uporabi tudi dovolilnico društva. Nova ureditev po oceni Zagovornika zasleduje legitimen cilj – zmanjšanje prometa v mestnem središču, ureditev pa je primerna in potrebna za doseganje tega cilja, hkrati pa je poskrbljeno za ukrepe za osebe z zmanjšano mobilnostjo.

Povezava:

Manjša verska skupnost je želela blagosloviti osnovno šolo. V ta namen je na šolo naslovila dopis. Nanj ni prejela odgovora. Na Zagovornika je naslovila pritožbo za obravnavo diskriminacije zaradi vere.

Zagovornik diskriminacije ni ugotovil. Ustavno zavarovana pravica do verske svobode ne zajema pravice do blagoslovitve javnih objektov. Neodzivnost naslovnika prošnje pa ne posega v svobodo izražanja vere.

Povezava:

Manjša verska skupnost je želela blagosloviti novo športno dvorano ob njenem odprtju. V ta namen je na lastnika, javni zavod, naslovila dopis. Nanj ni prejela odgovora. Na Zagovornika je naslovila pritožbo za obravnavo diskriminacije zaradi vere.

Zagovornik diskriminacije ni ugotovil. Ustavno zavarovana pravica do verske svobode ne zajema pravice do blagoslovitve javnih objektov. Neodzivnost naslovnika prošnje pa ne posega v svobodo izražanja vere.

Povezava:

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila mama otroka v vrtcu. Tam naj bi otrokom velikokrat nudili prehranske obroke, ki vsebujejo svinjino. Zaradi vere, so namreč pripadniki krščanske adventistične cerkve, pa celotna družina svinjine ne je. Zagovornik je vodstvu vrtca predlagal razumno prilagoditev pri zagotavljanju primernih obrokov in sklenitev dogovora, ki bi lahko rešil otrokovo in mamino stisko.

Dogovor za razumno prilagoditev prehranskih obrokov otroka so dosegli in tako spoštujejo veroizpoved staršev, ki so z rešitvijo zadovoljni.

Povezava:

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila oseba z invalidnostjo (paraplegik), s katero zavarovalnica zaradi njenega zdravstvenega stanja (oseba z invalidnostjo) ni želela skleniti življenjskega zavarovanja. Zagovornik načela enakosti je po preučitvi primera zavarovalnico pozval k premisleku o možnosti, da predlagatelju vendarle ponudi sklenitev življenjskega zavarovanja. Zavarovalnica je Zagovornika obvestila, da je sledila njegovemu pozivu po sporazumni rešitvi zadeve in osebi ponudila sklenitev življenjskega zavarovanja.

Povezava:

Pritožnica je upokojena zdravnica, ki ji je bila na podlagi zakonskih sprememb odvzeta ugodnost predpisovanja receptov za lastno uporabo. Zatrjevala je diskriminacijo zaradi starosti oziroma upokojenskega statusa. Zagovornik je v postopku ugotovil, da upokojenski status ni bil razlog za odvzem te ugodnosti, saj tudi upokojeni zdravniki, dokler imajo licenco, še vedno predpisujejo recepte za lastno uporabo. Pogoje je torej licenca, ne pa delovna aktivnost zdravnika. Licenco pa lahko pod določenimi pogoji ohranijo tudi upokojeni zdravniki. Posledično Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Inštruktor vožnje se je pritožil zoper agencijo za varnost prometa zaradi nepodaljšanja inštruktorskega dovoljenja in inšpekcijskih pregledov. Zatrjeval je diskriminacijo. Zagovornik je v postopku ugotovil, da pritožnik v prijavi ne navaja nobene od osebnih okoliščin, zaradi katere naj bi bil izpostavljen neenakemu obravnavanju. Posledično diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Pritožnik, trener enega izmed borilnih športov, je zatrjeval diskriminatorno obravnavanje s strani športne zveze, ki naj bi mu zaradi njegovega romskega porekla preprečevala zaposlitev na določenem projektu, ga nezakonito izbrisala iz registra zveze, mu zavrnila usposabljanja, itd.

V postopku ugotavljanja je Zagovornik ugotovil, da ni šlo za diskriminacijo, saj so bili razlogi za navedena ravnanja drugi in niso temeljili na predlagateljevi osebni okoliščini.

Povezava:

*Stran sproti dopolnjujemo.

Povezava: