Sodišča so do začetka uporabe Družinskega zakonika 15. aprila 2019 deljeno skrbništvo nad otroki razvezanih staršev lahko določila samo, če sta se s tem strinjala oba starša. Ta določba starega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni ustrezno zasledovala največje koristi za otroka in je bila tudi zato spremenjena. Vseeno pa se še vedno uporablja v sodnih postopkih o določitvi skrbništva, ki so se začeli pred pričetkom uporabe Družinskega zakonika. Zagovornik je ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) priporočil spremembo prehodne določbe v enem členu zakonika tako, da bi v vseh sodnih postopkih odločanja o varstvu in vzgoji otrok staršev, ki ne živita več skupaj, sodišča lahko deljeno skrbništvo odredila vedno, ko bi bilo to v največjo otrokovo korist.

Zagovornik je v priporočilu za spremembo dela Družinskega zakonika, ki ureja tudi sodno dodeljevanje skrbništva nad otroki staršev v ločitvenih postopkih, MDDSZ opozoril, da so lahko otroci zaradi svoje starosti izpostavljeni kršitvam njihovih pravic, tudi diskriminaciji. Poudaril je, da je treba tudi po mednarodnih konvencijah in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice pri vseh odločitvah glede otrok kot najpomembnejše vodilo upoštevati njihovo največjo korist. Tako mora biti tudi pri odločitvah o njihovi pravici do uživanja družinskega življenja.

Po oceni Zagovornika prehodna določba iz 290. člena Družinskega zakonika teh izhodišč ne upošteva dovolj. Določa namreč, da morajo sodišča tudi v ločitvenih postopkih, začetih pred 15. aprilom 2019, ko se je zakonik pričel uporabljati, še vedno uporabljati stari zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po tem zakonu smejo sodišča deljeno skrbništvo odrediti le, če se s tem strinjata oba starša. Če tega soglasja volje ni, pa morajo otroka v varstvo in vzgojo dodeliti enemu ali drugemu staršu.

Ureditev sodiščem tako onemogoča, da bi za vse otroke enako in vedno, ko je to v njihovo največjo korist, lahko odredila deljeno skrbništvo staršev. Nad največjo otrokovo koristjo in čim manjšim poseganjem v pravice otroka do družinskega življenja lahko prevlada že interes enega od staršev.

Poleg tega se v takih sodnih sporih sodišča namesto iskanja največje koristi za otroka zlasti ukvarjajo z vprašanjem, kateri od staršev je za starševsko vlogo domnevno primernejši. Kot izhaja iz mnenja Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide o problematiki ločitvenih postopkov, ki ga je Zagovornik upošteval pri oblikovanju priporočila, pa ni mogoče povsem izključiti možnosti, da na dokončne odločitve sodnikov vplivajo tudi stereotipi o vlogah obeh spolov pri varstvu, vzgoji in preživljanju otrok.

Zagovornik je zato MDDSZ priporočil, naj prehodno določbo v 290. členu Družinskega zakonika spremeni tako, da bodo sodišča zakonik lahko uporabila v vseh aktualnih postopkih, ne glede na to, kdaj so se pričeli, in deljeno skrbništvo dodelila vselej, ko bo to v največjo korist otrok, pa čeprav njihovi starši o tem ne bi dosegli soglasja.

To je le kratek povzetek priporočila, ki je v celoti dostopno prek https://www.zagovornik.si/priporocila-2021-2/.