Zagovornik načela enakosti je potrdil, da je bila prijaviteljica domnevne diskriminacije pri božičnici diskriminirana zaradi zdravstvenega stanja, povezanega z njeno osebno okoliščino invalidnosti. Podjetje, v katerem je bila zaposlena, je kot merilo za določitev višine božičnice določilo prisotnost na delovnem mestu. Zaradi tega merila je nižjo nagrado prejela tudi prijaviteljica, ki je bila zaradi zdravstvenega stanja in invalidnosti primorana biti odsotna z dela zaradi bolniške in čakanja na premestitev na primernejše delovno mesto. Zagovornik je ugotovil, da je podjetje prijaviteljico neupravičeno prikrajšalo pri božičnicah od leta 2017 do 2021.

Zagovornik je prejel prijavo osebe z invalidnostjo, ki je zatrjevala diskriminacijo pri nagradi iz naslova poslovne uspešnosti družbe, poljudno imenovani tudi božičnica.

Menila je, da bi morala kot oseba z invalidnostjo, ki je primorana delati skrajšani delovni čas, prejeti enako višino nagrade kot zaposleni, ki delajo polni delovni čas, saj skrajšanega delovnika ni izbrala prostovoljno. Navedla pa je tudi, da ji je delodajalec božičnico v obdobju 2017–2021 zniževal zaradi njene bolniške odsotnosti in odsotnosti z dela, ko je zaradi epidemije čakala na premestitev na primernejše delovno mesto.

Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije zavrnil predlog prijaviteljice, da bi morala biti  kljub delu za skrajšani delovni čas upravičena do polne božičnice. Po zakonu o delovnih razmerjih pripada delavcu, ki dela krajši delovni čas, pravica do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti. Ker je božičnica del plače, je torej delavka s krajšim delovnim časom upravičena le do sorazmerno nižjega zneska božičnice.

Ugotovil pa, da je podjetje prijaviteljico kljub temu več let zapored neupravičeno prikrajšalo za del božičnice, ki ji pripada za polovični delovni čas.

Podjetje je namreč kot merilo za določitev višine božičnice upoštevalo prisotnost delavcev na delovnem mestu. Ko je določilo to merilo, pa je negativne posledice pri božičnici povzročilo predvsem delavcem, ki so morali biti z dela odsotni zaradi svojih osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, invalidnosti, nosečnosti, starševstva in drugega skrbništva za družinske člane.

Negativne posledice merila prisotnosti je imela v letih 2017 do 2021 tudi predlagateljica, ki je bila v tem času z dela odsotna zaradi njenega zdravstvenega stanja in invalidnosti.

Diskriminacija je po zakonu o varstvu pred diskriminacijo neupravičeno neenako obravnavanje oseb z določeno osebno okoliščino v primerjavi z drugimi, ki so v primerljivem položaju, a teh osebnih okoliščin nimajo. Zato je Zagovornik v obravnavanem primeru ugotovil diskriminacijo.

To je le kratek povzetek odločbe, ki je v celoti dostopna na naslovu https://www.zagovornik.si/zakljucena-ugotavljanja-diskriminacije/.