Zagovornik je obravnaval prijavo v zvezi z italijanskim državljanom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki mu upravni organ, ki deluje na dvojezičnem območju, ni želel izdati odločbe v italijanskem jeziku. Zagovornik je po preučitvi predpisov in sodne prakse Sodišča EU ugotovil, da je urad s tem, ko je zahtevo stranke za uporabo italijanskega jezika oziroma izdajo odločbe v italijanskem jeziku v postopku odmere dohodnine zavrnil, s sklicevanjem na dejstvo, da zavezanec ni pripadnik italijanske narodne skupnosti, posegel v njegovo pravico, da kot stranka postopka na dvojezičnem območju v postopku pred državnim organom uporabi jezik narodne skupnosti, ki je sicer priznan kot uradni jezik poslovanja organa na tem območju. Z opisanim ravnanjem je urad kršil načelo prepovedi diskriminacije po ZVarD. Davčni organ, ki posluje na dvojezičnem območju, je namreč s sklicevanjem na posameznikovo osebno okoliščino državljanstva (da gre za italijanskega državljana) in s tem povezano okoliščino ne/pripadnosti italijanski narodni skupnosti, stranki postopka onemogočil uporabo jezika narodne skupnosti (italijanskega jezika), s čimer je po mnenju Zagovornika izpolnil vse zakonske znake neposredne diskriminacije, kot jo opredeljuje 1. odstavek 6. člena ZVarD.

Povezava:

Zagovornik se je iz medijev seznanil z domnevno diskriminacijo zaradi narodnosti, ko zaposleni v gostinskem lokalu v Velenju skupine albanske narodnosti niso postregli. Zagovornik je po uradni dolžnosti sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije. Po izvedeni preiskavi je ugotovil, da je lastnik lokala zaposlenim naročil, naj ne postrežejo točno določenih strank. Razlog za to je bilo njihovo neprimerno vedenje in ne narodnost teh posameznikov. Zaposleni v lokalu so imeli z njimi slabe izkušnje. Pogosto naj bi so nadlegovali ženski del osebja, povzročali težave s parkiranjem pred lokalom, moški pa naj bi kljub opozorilom uporabljali žensko stranišče in zahtevali postrežbo v albanskem jeziku. Zagovornik je postopek zaključil z ugotovitvijo, da lastnik lokala ni kršil prepovedi diskriminacije zaradi narodnosti.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave obravnaval primer domnevne diskriminacije pri izplačilu nagrade za poslovno uspešnost podjetja. Podjetje je višino nagrade vezalo na prisotnost na delovnem mestu. Tisti, ki bodo oziroma so bili med letom odsotni iz zdravstvenih razlogov, bi prejeli nižjo božičnico. Zagovornik je ugotovil, da je merilo posredno diskriminatorno – na videz deluje nevtralno za vse zaposlene, dejansko pa v slabši položaj postavlja noseče delavke, delavce, ki koristijo očetovski dopust, tiste s kroničnimi in drugimi boleznimi in poškodbami, tiste, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, delavce s statusom invalida, starejše.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijave tretje osebe obravnaval primer domnevne diskriminacije pri ponujanju storitve prevoza oseb. Skupina udeležencev pogreba na ljubljanskih Žalah je potrebovala prevoz do središča mesta. Poklicali so taksi službo in se dogovorili, da bosta ponje prišli dve vozili. Taksija sta na dogovorjeno lokacijo prišla ločeno. Najprej je prevoz oseb zavrnil prvi, nato še drugi taksist. Zagovornik je med postopkom ugotovil, da sta taksista prevoz strank zavrnila izključno zaradi njihove rase ali narodnosti. Zagovornik je tako ugotovil obstoj prepovedane neposredne diskriminacije.

Povezava:

Pritožnik je zatrjeval diskriminacijo v načinu, na katerega naj bi Komisija za peticije v Državnem zboru obravnavala njegovo peticijo. Njegova peticija namreč ni bila ustrezno obravnavana, kot problematično pa je označil tudi, da njegova peticija ni bila obravnavana na javni seji tako kot nekatere druge. Zatrjeval je diskriminacijo zaradi političnega prepričanja.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da se navedbe, da Komisija za peticije ni ustrezno obravnavala njegove peticije, niso potrdile. Ugotovil je tudi, da mnoge peticije niso obravnavane na javnih sejah, zato diskriminacije zaradi političnega prepričanja ni mogel potrditi. Je pa ugotovil, da je pravica do peticije premalo regulirana in da postopek obravnave peticij ni ustrezno določen.

Povezava:

Inšpektor je vložil predlog za obravnavo, v katerem je zatrjeval, da je plačni sistem inšpektorjev v drugem inšpektoratu ugodnejši. Zatrjeval je diskriminacijo na osnovi svojega delovnega mesta.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da do razlik v plačnih sistemih ne prihaja zaradi osebnih okoliščin posameznikov. Delovno mesto ne sodi med varovane osebne okoliščine, saj ne gre za prirojeno ali pridobljeno značilnost posameznika, ki bi bila povezana z njegovo identiteto. Posledično diskriminacije ni ugotovil. Dopustil je možnost, da gre za nedopustno anomalijo, ki pa ni povezana z vprašanjem diskriminacije.

Povezava:

Inštruktor vožnje se je pritožil zoper agencijo za varnost prometa zaradi nepodaljšanja inštruktorskega dovoljenja in inšpekcijskih pregledov. Zatrjeval je diskriminacijo.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da pritožnik v prijavi ne navaja nobene od osebnih okoliščin, zaradi katere naj bi bil izpostavljen neenakemu obravnavanju. Posledično diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Pritožnica je upokojena zdravnica, ki ji je bila na podlagi zakonskih sprememb odvzeta ugodnost predpisovanja receptov za lastno uporabo. Zatrjevala je diskriminacijo zaradi starosti oziroma upokojenskega statusa.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da upokojenski status ni bil razlog za odvzem te ugodnosti, saj tudi upokojeni zdravniki, dokler imajo licenco, še vedno predpisujejo recepte za lastno uporabo. Pogoje je torej licenca, ne pa delovna aktivnost zdravnika. Licenco pa lahko pod določenimi pogoji ohranijo tudi upokojeni zdravniki. Posledično Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Pritožnik, trener enega izmed borilnih športov, je zatrjeval diskriminatorno obravnavanje s strani športne zveze, ki naj bi mu zaradi njegovega romskega porekla preprečevala zaposlitev na določenem projektu, ga nezakonito izbrisala iz registra zveze, mu zavrnila usposabljanja, itd.

V postopku ugotavljanja je Zagovornik ugotovil, da ni šlo za diskriminacijo, saj so bili razlogi za navedena ravnanja drugi in niso temeljili na predlagateljevi osebni okoliščini.

Povezava:

Vojak je vložil predlog za obravnavo diskriminacije, ki naj bi ji bil izpostavljen s tem, ko ni bil razporejen na podčastniško mesto. Za razporeditev na podčastniško mesto oseba ne sme biti starejša od 25 let oziroma izjemoma od 35 let. Pritožnik pa je to starost presegal.

Zagovornik je ugotovil, da je zaradi posebnih zahtev vojaške službe starostna omejitev upravičena in da sodi med izjeme od prepovedi diskriminacije. Posledično diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Pritožnica je vložila pritožbo zoper banko, ki naj bi njej in njenemu partnerju zavrnila izvajanje bančnih storitev zaradi njunega kraja rojstva. Šlo je za čas pandemije zaradi novega koronavirusa, v kateri so bile nekatere države (vključno z državo rojstva enega od njiju) še posebej ogrožene.

Zagovornik je v dokaznem postopku ugotovil, da se očitki diskriminacije s strani banke niso potrdili. Banka je za stranki izvedla večino storitev, razen odprtja enega bančnega računa, saj se s strankama ni mogla dogovoriti za ustrezen paket. Nekaj dni kasneje pa je bil tudi ta račun odprt. Posledično Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Stranka se je pritožila zaradi domnevne diskriminacije zaradi starosti pri dostopu do dela. Na javni poziv za zainteresirane za sodelovanje pri projektu je poslala ponudbo, vendar je organizacija ni povabila k sodelovanju. Ker je imela ustrezne izkušnje, je posumila, da bi razlog lahko bil v njeni starosti.

Ker v postopku za to, razen občutka, ni mogla ponuditi nobenega dokaza ali svoje občutka podkrepiti s kakršnimikoli okoliščinami, ki bi izvirale iz komunikacije z organizacijo, Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Javna uslužbenka je bila napotena na delo v tujino, kjer v šolo vpisala tudi svojega otroka. Delodajalec ji ni bil pripravljen povrniti stroškov šolnine. Vložila je pritožbo, v kateri je zatrjevala diskriminacijo zaradi družinskega statusa – ker je bila mati otroku, ki ga je ob napotitvi na delo morala vpisati v šolo, poleg tega pa za otroka skrbi sama, je bila finančno bolj obremenjena zaradi šolnine, kot če bi bila brez otroka ali bi zanj skrbela skupaj z drugim staršem.

V teku postopka pred Zagovornikom je bila situacija sanirana, stroški šolnine pa povrnjeni. Posledično Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Pritožnik, ki je že končal študij druge bolonjske stopnje, se je želel vpisati v drugo bolonjsko stopnjo druge študijske smeri, na isti fakulteti. Univerza mu prošnje ni odobrila. Pritožil se je zaradi diskriminacije na podlagi izobrazbe. Primerjal se je z diplomanti stare univerzitetne smeri, ki jim je bil omogočen vpis neposredno v drugi letnik.

Zagovornik je v zadevi ugotovil, da pritožnik ni v primerljivem položaju z diplomanti stare univerzitetne smeri, saj slednji s končanjem študija niso pridobili magistrske izobrazbe, pritožnik pa jo je. Vpis neposredno v drugi letnik druge bolonjske stopnje jim šele omogoča pridobitev magistrskega naslova, ki pa ga je pritožnik že pridobil. Posledično Zagovornik diskriminacije zaradi izobrazbe ni ugotovil.

Povezava:

Pritožnik, ki je že končal študij druge bolonjske stopnje, se je želel vpisati v drugo bolonjsko stopnjo druge študijske smeri, na isti fakulteti. Univerza mu prošnje ni odobrila. Pritožil se je zaradi diskriminacije na podlagi izobrazbe. Primerjal se je z diplomanti stare univerzitetne smeri, ki jim je bil omogočen vpis neposredno v drugi letnik.

Zagovornik je v zadevi ugotovil, da pritožnik ni v primerljivem položaju z diplomanti stare univerzitetne smeri, saj slednji s končanjem študija niso pridobili magistrske izobrazbe, pritožnik pa jo je. Vpis neposredno v drugi letnik druge bolonjske stopnje jim šele omogoča pridobitev magistrskega naslova, ki pa ga je pritožnik že pridobil. Posledično Zagovornik diskriminacije zaradi izobrazbe ni ugotovil.

Povezava:

Pritožnik se je pritožil zaradi pogoja za članstvo v lovski družini, ki je zahtevala, da potencialni člani pred tem izstopijo iz drugih lovskih družin.

Zagovornik je ugotovil, da ne gre za izključevanje iz članstva na podlagi osebne okoliščine, ki bi bila varovana z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Članstvo v lovski družini je vprašanje izbire in ni povezano z osebnimi značilnostmi posameznika, ki bi bile prirojene ali neodtujljive. Posledično je Zagovornik predlog za obravnavo zavrnil.

Povezava:

Manjša verska skupnost je želela blagosloviti osnovno šolo. V ta namen je na šolo naslovila dopis. Nanj ni prejela odgovora. Na Zagovornika je naslovila pritožbo za obravnavo diskriminacije zaradi vere.

Zagovornik diskriminacije ni ugotovil. Ustavno zavarovana pravica do verske svobode ne zajema pravice do blagoslovitve javnih objektov. Neodzivnost naslovnika prošnje pa ne posega v svobodo izražanja vere.

Povezava:

Manjša verska skupnost je želela blagosloviti novo športno dvorano ob njenem odprtju. V ta namen je na lastnika, javni zavod, naslovila dopis. Nanj ni prejela odgovora. Na Zagovornika je naslovila pritožbo za obravnavo diskriminacije zaradi vere.

Zagovornik diskriminacije ni ugotovil. Ustavno zavarovana pravica do verske svobode ne zajema pravice do blagoslovitve javnih objektov. Neodzivnost naslovnika prošnje pa ne posega v svobodo izražanja vere.

Povezava:

Manjša verska skupnost je vložila pritožbo zaradi verske diskriminacije, do katere naj bi prihajalo s tem, ko ji ob vabilu na državne proslave ni dodeljen sedež v isti vrsti kot največjim verskim skupnostim.

Zagovornik diskriminacije ni ugotovil. Način, na katerega protokol posede posamezne vabljene na državne proslave, vključno z verskimi skupnostmi, ne poseže v nobeno od njihovih ustavno ali zakonsko varovanih pravic, vključno s pravico do verske svobode.

Povezava:

Poslanci parlamentarne stranke so blokirali twitter račun ene od manjših verskih skupnosti. Verska skupnost se je pritožila zoper ravnanje, ki ga je označila za diskriminacijo zaradi vere, saj naj bi blokada onemogočila širjenje njene vere med sledilci uporabnikov twitter računov, ki so jo blokirali.

Zagovornik diskriminacije ni ugotovil zaradi pomanjkanja dokazov, da je do blokade prišlo zaradi vere. Hkrati z blokado ni prišlo do kršenja verske svobode ali pravice verske skupnosti do izražanja verskih prepričanj.

Povezava:

Prosilec za azil je pri banki želel odpreti osnovni plačilni račun. Bil je zaposlen in delodajalec mu brez računa ni mogel nakazati plače. Banka naj bi odprtje računa zavrnila z obrazložitvijo, da so prosilci za azil v Sloveniji zgolj začasno, da na teh računih navadno ni prilivov in da ima banka le stroške z vodenjem teh računov. Prosilec je vložil pritožbo zoper ravnanje banke. Zatrjeval je diskriminacijo zaradi, rase, narodnosti, državljanstva in statusa prosilca za azil.

Zagovornik je v postopku na podlagi zbranih dokazov ugotovil, da je pri odpiranju računa očitno prišlo do nesporazuma. Banka je namreč osnovni račun odprla še pred dogodkom, ki ga je opisal prosilec. Bančne kartice pa mu ni poslala, saj je prosilec podpisal, da jo bo prevzel v bančni poslovalnici. Tega ni storil, pač pa je v drugi poslovalnici ponovno vložil vlogo za odprtje računa, ob čemer je naletel na opisano pojasnilo. Zatem je bil napoten v prvotno poslovalnico, kjer je prevzel bančno kartico.

Ne glede na očiten šum v komunikaciji je Zagovornik ugotovil, da je banka prosilcu odprla osnovni račun že ob prvem obisku poslovalnice. Banka prosilcu ni posegla v pravico do osnovnega računa zato Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Stranki sta se pritožili, ker jima je dijaški dom odrekel storitev nastanitve v času poletnih mesecev. Navedli sta, da je ena od strank psihično bolna, kar naj bi bil vzrok zavrnitve.

Zagovornik je v preiskavi na podlagi zbranih dokazov ugotovil, da sta stranki v času predhodnega letovanja v dijaškem domu kršili higienske standarde doma. Vzrok zavrnitve ni bil zdravstveno stanje strank, saj zaposleni v domu z njim niso bili seznanjeni. Posledično Zagovornik diskriminacije ni potrdil.

Povezava:

Tuji državljan je pri Zagovorniku vložil pritožbo, ker mu je banka odpovedala pogodbo o vodenju osebnega bančnega računa. Zagovornik v postopku ni mogel potrditi, da je bil razlog za odpoved pogodbe o vodenju osebnega bančnega računa osebna okoliščina stranke (državljanstvo druge države).

V primeru odpovedi osnovnih bančnih računov ima banka možnost za odločanje, s kom bo pogodbeno sodelovala in s kom ne (vendar pri tem ne smejo diskriminirati zaradi osebnih okoliščin), pogodbo o vodenju osebnega računa pa lahko odpove tudi brez navajanja posebnih razlogov, dokler zagotovi dvomesečni odpovedni rok.

Poleg tega je pogodbeno razmerje med banko in komitentom zaupne narave, Zagovornik pa po zakonu ni naveden med organi, ki jim morajo banke razkriti razloge za odpoved pogodbe.

Poleg tega strani je banka navedla, da narodnost oziroma državljanstvo nista mogla biti razloga za odpoved pogodbe, saj ima banka med svojimi komitenti številne tuje državljane iste države oziroma številne komitente, rojene v tej isti državi, ki so danes državljani Slovenije.

Posledično Zagovornik v zadevi diskriminacije ni potrdil. Ugotovil pa je pomembno razliko med osebnimi in osnovnimi plačilnimi bančnimi računi. Za razliko od osebnih računov ima banka manj proste roke pri odpovedi pogodbe o osnovnem plačilnem računu, saj slednjega lahko ukine samo iz točno določenih zakonskih razlogov. Komitenti, ki so imetniki osnovnega plačilnega računa, so zakonsko veliko bolj zavarovani pred odpovedjo, kot če bi odprli osebni plačilni račun.

Povezava:

Tuji državljan je pri Zagovorniku vložil pritožbo, ker mu je banka začasno odpovedala pogodbo o vodenju osebnega bančnega računa. Zagovornik je v postopku ugotovil, da razlog za začasno ukinitev osebnega bančnega računa ni bila osebna okoliščina stranke (državljanstvo druge države), temveč postopkovna napaka banke, ki je po mesecu dni račun stranke reaktivirala.

V postopku se je pokazala tudi pomembna razlika med osebnim računom in osnovnim računom. Banke imajo pri sklepanju in odpovedovanju pogodb za osnovni bančni račun bistveno več možnosti za odločanje, s kom bodo pogodbeno sodelovale in s kom ne (vendar pri tem ne smejo diskriminirati zaradi osebnih okoliščin). Pri sklepanju osnovnega bančnega računa pa so bolj omejene. Po evropskih predpisih namreč lahko osnovni račun odpovedo le zaradi točno določenih razlogov, predpisanih v zakonu.

V obravnavani zadevi je imela stranka pri banki odprt osebni bančni račun. Banka je imela torej v tem primeru možnost enostransko odpovedati pogodbo, vendar pa se je v postopku izkazalo, da je pri banki prišlo do napake, račun je bil posledično reaktiviran. Zagovornik diskriminacije ni ugotovil.

Povezava:

Posameznik se je pritožil zoper paket namestitve in smučarske vozovnice za t.i. »Ladies Week«, ki ga je ponujalo smučarsko središče v času praznika dneva žena. Ponudba je veljala za ženske. Prijavitelj je zatrjeval diskriminacijo po spolu, ki naj bi moške postavljala v slabši položaj. Zagovornik je ugotovil, da je v istem času obstajala tudi druga ponudba pod drugim imenom, ki je vključevala enak obseg storitev. Zato diskriminacije v tem primeru ni ugotovil.

Povezava:

Oseba z invalidnostmi, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, je želela pridobiti bančni kredit za preureditev stanovanja. Banka dodatka ni upoštevala pri izračunavanju kreditne sposobnosti osebe, zato se je slednja pritožila pri Zagovorniku in zatrjevala diskriminacijo.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da je dodatek za pomoč in postrežbo strogo namenski dodatek za osebe z invalidnostmi, ki jih je dovoljeno porabiti samo za točno določen namen pomoči osebi z invalidnostmi pri vsakdanjih opravilih, ne pa za financiranje kredita. Zagovornik posledično diskriminacije v zadevi ni ugotovil.

Povezava:

Ena od mestnih občin je mestno jedro zaprla za promet in dostop z dovolilnico omejila na lastnike in najemnike nepremičnin. Posameznik se je pritožil, saj kot oseba z invalidnostjo sedaj težje dostopa do starega mestnega jedra, kjer ima prostore tudi društvo, katerega član je. Zagovornik je ugotovil, da je ob tem mestna občina zagotovila prevoz z brezplačnim električnim vozilom, ki je na voljo vsak dan od 7:00 do 19:30 ure. Društvo ima odpiralni čas najdlje do 18:00 ure, v primeru podaljšanja delovnega časa društva pa lahko posameznik za dostop uporabi tudi dovolilnico društva. Nova ureditev po oceni Zagovornika zasleduje legitimen cilj – zmanjšanje prometa v mestnem središču, ureditev pa je primerna in potrebna za doseganje tega cilja, hkrati pa je poskrbljeno za ukrepe za osebe z zmanjšano mobilnostjo.

Povezava:

Zagovornika so obsojenke, ki prestajajo zaporno kazen v zaporu na Igu, obvestile o domnevno slabši obravnavi v primerjavi z moškimi zaporniki, ki kazen prestajajo v zaporu na Dobu. Obsojenke so zatrjevale dejansko in pravno neenako obravnavo glede na spol. Izpostavile so več tematik:

  1. prebivanje na prostem (stik z naravo),
  2. obisk fitnesa, knjižnice, trgovine in pralnice v času, ko ima oseba možnost gibanja na prostem,
  3. sprejemanje obiskov,
  4. možnost zasebnih stikov in
  5. telefonske klice in uporabo elektronske komunikacije.

Zagovornik pravice do stika z naravo (1) ni presojal, saj Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ne določa pravice prebivanja na prostem v naravi, temveč le pravico bivanja na prostem, kar v zaporu omogočajo.

Obisk fitnesa, knjižnice, trgovine in pralnice ne sovpada več s časom, ko ima oseba možnost gibanja na prostem (2). To so v zaporu na Igu uredili tekom postopka Zagovornika.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij v skladu s svojim dokaznim bremenom ni uspela izkazati, da bi bilo neenako obravnavanje obsojenk dopustno in v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Zato je Zagovornik v točkah 3., 4. in 5. ugotovil obstoj neposredne diskriminacije na podlagi spola.

Povezava:

Zagovornik je prejel prijavo osebe na invalidskem vozičku, ki ji v času razglašene epidemije po 10. uri, torej zunaj časa, rezerviranega za ranljive skupine, ni bil dovoljen nakup. Varnostnik je prijavitelja ocenil kot ranljivo skupino in mu prepovedal vstop. Zagovornik je izvedel postopek ugotavljanja diskriminacije skladno z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Ugotovil je, da je vodstvo trgovine dalo varnostnikom napačno informacijo, da je po 10. uri prepovedano nakupovanje vsem ranljivim skupinam in ne samo starejšim osebam, kot je bilo zapisano v relevantnem odloku vlade. Zagovornik je ugotovil kršitev prepovedi diskriminacije, zato je pristojnemu inšpektoratu predlagal uvedbo postopka o prekršku.

Povezava:

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila oseba, ki je zatrjevala, da jo sodelavci in nadrejeni diskriminirajo in trpinčijo na delovnem mestu zaradi njenega etničnega porekla. Zagovornik je opravil razgovore s sodelavci prijavitelja. Njihove izjave niso potrdile očitkov, ki jih je predlagatelj navedel v prijavi. Ta svojih trditev ni z ničemer dokazal oziroma jih podkrepil do te mere, da bi potrdile obstoj diskriminacije. Zagovornik je ugotovil, da predlagatelj ni izkazal vzročne zveze med osebnimi okoliščinami in obravnavo, ki naj bi je bil kot delavec deležen, in na podlagi vseh pridobljenih dejstev predlog za obravnavo diskriminacije zavrnil.

Povezava:

Predstavniki informacijskega in znanstveno-raziskovalnega centra Anglunipe so pri Zagovorniku vložili predlog za obravnavo diskriminacije glede financiranja romskega radia Romic, ki je v lasti Sveta romske skupnosti RS. V centru Anglunipe  morajo za financiranje svojega internetnega radia kandidirati na razpisih Ministrstva za kulturo, radio Romic pa Urad za narodnosti financira v sklopu letnega financiranja Sveta romske skupnosti RS. Zagovornik je po opravljenem postopku ugotovil, da spletni radio predlagatelja ni v primerljivem položaju kot radio Romic. Ta obstaja in se razvija od leta 2003, država pa je prepoznala njegov pomen osrednje romske medijske produkcije. Posebno financiranje radia Romic po ugotovitvi Zagovornika tako ne predstavlja diskriminacije.

Povezava:

Na Zagovornika načela enakosti se je s predlogom za obravnavo diskriminacije obrnila ena izmed fakultet. Raziskovalka in vodja projekta na fakulteti, je v teku trajanja projekta, ki ga financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), odšla na starševski dopust. MIZŠ ji  ni omogočilo podaljšanja roka projekta. MIZŠ bi lahko, kot je ugotovil Zagovornik, podaljšal obdobje upravičenosti projekta.

Zagovornik je tako ocenil, da navedeni pogoji javnega razpisa kažejo na neenako obravnavo raziskovalk na podlagi osebne okoliščine nosečnosti oziroma starševstva.

Povezava:

Na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je bil objavljen zaposlitveni oglas »Osebna asistentka za nego in pomoč aktivni invalidni osebi – M/Ž«. V oglasu je bilo pod rubriko »drugi pogoji« navedeno, »da mora kandidatkina pisna prijava poleg kontaktnih podatkov vsebovati tudi njeno telesno težo in višino, zaradi predvidevanja njene spretnosti in okretnosti«. Zagovornik je v vsebini oglasa zaznal diskriminacijo zaradi spola in telesnih značilnosti posameznika. Zagovornik je na ZRSZ poslal poziv k umiku ali spremembi diskriminatornega oglasa, saj morajo biti oglasi spolno nevtralni in brez vključenih  podatkov o telesnih značilnosti posameznikov. Objavljeno prosto delovno mesto je bilo nato usklajeno z Zagovornikovimi usmeritvami.

Povezava:

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila mama otroka v vrtcu. Tam naj bi otrokom velikokrat nudili prehranske obroke, ki vsebujejo svinjino. Zaradi vere, so namreč pripadniki krščanske adventistične cerkve, pa celotna družina svinjine ne je. Zagovornik je vodstvu vrtca predlagal razumno prilagoditev pri zagotavljanju primernih obrokov in sklenitev dogovora, ki bi lahko rešil otrokovo in mamino stisko.

Dogovor za razumno prilagoditev prehranskih obrokov otroka so dosegli in tako spoštujejo veroizpoved staršev, ki so z rešitvijo zadovoljni.

Povezava:

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila oseba z invalidnostjo (paraplegik), s katero zavarovalnica zaradi njenega zdravstvenega stanja (oseba z invalidnostjo) ni želela skleniti življenjskega zavarovanja. Zagovornik načela enakosti je po preučitvi primera zavarovalnico pozval k premisleku o možnosti, da predlagatelju vendarle ponudi sklenitev življenjskega zavarovanja. Zavarovalnica je Zagovornika obvestila, da je sledila njegovemu pozivu po sporazumni rešitvi zadeve in osebi ponudila sklenitev življenjskega zavarovanja.

Povezava:

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila oseba, ki živi s hivom, saj zavarovalnica zaradi njenega zdravstvenega stanja ni želela skleniti nezgodnega zavarovana. V postopku je Zagovornik pridobil mnenje strokovnjaka medicinske stroke, ki že vrsto let deluje tudi na področju okužb s HIV. Po njegovem strokovnem mnenju zavarovanec, ki živi s hivom in je na redni terapiji, za zavarovalnico ne predstavlja nič večjega rizika od oseb, ki ne živijo s hivom. Ker zavarovalnica v postopku ni uspela izkazati izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije, je Zagovornik ugotovil, da je zavarovalnica z zavrnitvijo sklenitve zavarovanja, izpolnila znake neposredne diskriminacije.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je v začetku avgusta na strani spletnega medija Pomurec.com pod novico na temo simpozija, ki je potekal v spomin na žrtve genocida med 2. svetovno vojno, zasledil komentarja dveh uporabnikov portala, ki sta spodbujala sovraštvo in nestrpnost do Romov. Zagovornik je predlagal, da se sporni komentarji umaknejo. Zaradi neodzivnosti uredništva portala je Zagovornik sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije. Zagovornik je ugotovil diskriminacijo na podlagi izvedenega postopka po ZVarD in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da je šlo v tem primeru za pozivanje k diskriminaciji iz 10. člena ZVarD.

Naposled je spletni portal umaknil žaljive komentarje in s tem upošteval odločbo Zagovornika.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je ugotavljal morebitno posredno diskriminacijo pri Javnem razpisu za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere 2.1, ki ga je objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

Zagovornik je med postopkom ugotovil, da pravila javnega razpisa kažejo na neenako obravnavo raziskovalcev na podlagi osebne okoliščine nosečnosti oziroma starševstva. Javni razpis je namenjen mladim raziskovalcem, le-ti pa so v obdobju, ko si ustvarjajo družino in lahko takšni pogoji dela (tj. nezmožnost podaljšanja obdobja financiranja v primeru prekinitve dela na projektu za čas odsotnosti) pomenijo diskriminacijo zaradi starševstva ali nosečnosti in tudi zaradi spola. Zagovornik je tudi ocenil, da pogoji javnega razpisa kažejo na neenako obravnavo raziskovalcev na podlagi osebne okoliščine zdravstvenega stanja. Medtem, ko so delavci skladno z delovno pravno zakonodajo zaradi bolezni z dela upravičeno odsotni, raziskovalce zaradi pogojev Javnega razpisa in prakse MIZŠ daljša bolniška odsotnost postavi v bistveno slabši položaj.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi anonimne prijave ugotovil posredno diskriminacijo v primeru Kriterijev za upravičenost do izplačila delavcem za poslovno uspešnost družbe, ki jih je sprejelo podjetje BHS Gospodinjski aparati. Posredna diskriminacija se pogosto pojavi ob na videz nevtralnih kriterijih ali merilih, ki so enaka za vse, v praksi pa se pokaže, da imajo ta merila diskriminatoren učinek na določene posameznike ali skupine posameznikov. Prav to se je zgodilo v konkretnem primeru. Delavci, ki so iz različnih razlogov upravičeno koristili bolniški stalež ali so še na bolniškem staležu so prikrajšani pri izplačilu poslovne uspešnosti družbe.

Povezava:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi predloga za obravnavo diskriminacije osebe s hivom, ugotovil, da je Zdravstveni dom Maribor kršil prepoved diskriminacije. Zdravstveni delavec je pred čakajočimi v čakalnici razkril zdravstveno stanje osebe s hivom in žalil njeno dostojanstvo. Zagovornik je prav tako ugotovil, da zdravstvena ustanova z izvajanjem neposodobljenega protokola, predpisanega za sprejem in obravnavo pacientov, obolelih za nalezljivo bolezni, kršil prepoved diskriminacije. Uporabljeni protokol ni usklajen s sodobnimi priporočili stroke za ravnanje z osebami, ki živijo s hivom. Zato protokol s prekomernimi ukrepi posega v njihovo osebno dostojanstvo.

Povezava:

 

*Stran sproti dopolnjujemo.

Povezava: