Zagovornik načela enakosti je Ustavnemu sodišču podal zahtevo za oceno ustavnosti dveh členov PKP7, ki delodajalcem omogočata, da brez navajanja razlogov prekinejo pogodbo o zaposlitvi delavcem z izpolnjenimi pogoji za pridobitev starostne pokojnine. Zagovornik je ocenil, da ureditev omogoča slabšo obravnavo nekaterih delavcev pri odpuščanju in glede varnosti trajanja zaposlitve zgolj zaradi njihove starosti. Ureditev, ki jo Zagovornik izpodbija, je po njegovi oceni v neskladju z več členi ustave. Ustavnemu sodišču je predlagal prednostno obravnavo zadeve in začasno zadržanje izvajanja zakona, saj bi sicer delavcem nastale težko popravljive posledice.

Po 21. in 22. členu Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7) lahko delodajalec brez navajanja razlogov odpusti samo delavce, ki so dopolnili 60 let in imajo 40 let pokojninske dobe oziroma 65 let in 15 let pokojninske dobe.

Zagovornik je v postopku ocene diskriminatornosti PKP7 ocenil, da je takšna ureditev diskriminatorna. Posega v pravico do varstva pred neposredno diskriminacijo zaradi starosti pri odpuščanju in glede varnosti trajanja delovnega razmerja.

Delavcev, ki bi jih delodajalci na podlagi PKP7 lahko odpustili brez navedbe razloga, je po oceni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje več kot 9.000. Nekateri izmed njih so že na dan uveljavitve PKP7 31. decembra 2020 dobili vročene odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zanje se 60-dnevni odpovedni rok, določen v novem zakonu, izteče 1. marca 2021. Ob poteku odpovednega roka bodo upokojeni, zanje bodo nastale težko popravljive in potencialno tudi hude, predvsem finančne posledice.

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Ocenili smo, da sta 21. in 22. člen PKP7 v neskladju tako s členi ustave, ki govorijo o enaki obravnavi in enakih možnostih, kot tistimi, ki govorijo o pravni državi in zaupanju v pravo. Ustavnemu sodišču, ki sprejme končno in edino veljavno odločitev o tem, ali je predpis diskriminatoren ali ne, smo zato predlagali, naj zadevo obravnava prednostno in do dokončne odločitve zadrži izvajanje zakona za nazaj. Tako bi se izognili nepopravljivim posledicam za delavce, zaradi zadržanja izvajanja zakona pa nihče ne bi bil oškodovan.«

Zagovornik je sicer že v parlamentarnem postopku sprejemanja PKP7 poslancem in vladi priporočil ponovno proučitev in izvedbo testa sorazmernosti takrat še predlagane ureditve. Ta priporočila so dostopna prek http://www.zagovornik.si/zagovornikova-priporocila-na-pkp7/.

Ocena diskriminatornosti 21. in 22. člena PKP7, na podlagi katere je Zagovornik podal zahtevo za oceno ustavnosti, je dostopna prek http://www.zagovornik.si/ocene-diskriminatornosti/.

Zagovornik načela enakosti je državni organ za varstvo pred diskriminacijo. Med njegovimi pristojnostmi je tudi možnost, da Ustavnemu sodišču predlaga izvedbo ocene ustavnosti zakonov in drugih predpisov. Pred tem mora v postopku ocene diskriminatornosti predpisa oceniti, da je predpis ali njegov del diskriminatoren. Ocena Zagovornika je izhodišče za presojo skladnosti predpisa z ustavo, ki pa jo lahko opravi izključno Ustavno sodišče.