Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je poslancem Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide predstavil poročilo o delu Zagovornika v letu 2019. Še pred tem je delo Zagovornika predstavil predsedniku republike, predsedniku državnega zbora in poslanskim skupinam, potekajo pa tudi predstavitve poročila ministrom in ministricam.

Doslej najobsežnejše poročilo

V letu 2019 je Zagovornik, ki bo konec oktobra vstopil v peto leto delovanja, prejel 200 prijav diskriminacije, kar je enkrat več kot leto prej, je povedal Lobnik.

Povečalo se je tudi število tistih, ki jasno prepoznajo svojo osebno okoliščino, na podlagi katere so domnevno diskriminirani, in jo v prijavi diskriminacije tudi navedejo, je dodal. V letu 2018 je bilo prijav diskriminacije, v katerih je bila osebna okoliščina navedena, le polovica, v letu 2019 pa 80 odstotkov. To kaže, da je v družbi vse boljše razumevanje, kaj je diskriminacija.

Osebne okoliščine so spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, vera ali prepričanje, starost, invalidnost, spolna usmerjenost, nosečnost in podobno. O diskriminaciji pa lahko govorimo, ko je nekdo slabše obravnavan prav zaradi svojih osebnih okoliščin. Več o diskriminaciji in osebnih okoliščinah na povezavi: http://www.zagovornik.si/o-diskriminaciji/kaj-je-diskriminacija/.

Med zaključenimi obravnavanimi primeri so prijavitelji v letu 2019 največkrat zatrjevali diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin spola, narodnosti in rase in invalidnosti. Najpogosteje pa so diskriminacijo zatrjevali pri zaposlovanju in delu, dostopu do storitev, dobrin in stanovanja in pri dostopu do izobraževanja.

»Ta statistika ne pove, koliko je diskriminacije v državi. Pove samo, v katerih primerih so  ljudje najpogosteje prijavili diskriminacijo Zagovorniku,« je pojasnil Lobnik. »Verjetno je v družbi že veliko govora o diskriminaciji zaradi spola in se zato posamezniki lažje odločijo za prijavo in ukrepanje. Zaradi drugih osebnih okoliščin, ki so bolj nevidne in tudi stigmatizirane, kot sta na primer vera in spolna usmerjenost, pa posamezniki oklevajo pri uporabi pravnih sredstev, saj razmišljajo, kaj bi to razkritje pomenilo za njihova življenja. Področje zaposlovanja pa verjetno izstopa zato, ker je zaposlitev tako bistvena, da ljudje poiščejo zaščito, če čutijo, da so bili žrtve diskriminacije. Še v letu 2020 bomo izvedli raziskavo o diskriminacij v Sloveniji, ki bo statistično reprezentativna za celo državo,« je dodal.

Ni vsaka krivica diskriminacija

V letnem poročilu so povedni tudi primeri, v katerih diskriminacije Zagovornik ni ugotovil. »Vsaki krivici še ne moremo reči diskriminacija. Diskriminacija je zgolj neenaka obravnava na podlagi določene osebne okoliščine, diskriminatorno obravnavo zato ugotavljamo v ustreznem postopku.«

Zagovornik je v letu 2019 na podlagi spremljanja stanja diskriminacije izdal tudi 27 priporočil za odpravo ali preprečitev nastanka diskriminacije v javnem in zasebnem sektorju.

Predlagal je sprejem posebnih ukrepov za spodbujanje enake obravnave, in sicer za večjo uravnoteženost spolov v vodstvih gospodarskih družb, saj na teh položajih zdaj prevladujejo moški, in pa za izboljšanje zdravstvenega varstva Romov, ki po raziskavi NIJZ umirajo 22 let prej kot splošna populacija.

Več izdelkov Zagovornika na povezavi: http://www.zagovornik.si/izdelki-zagovornika/.

Lobnik je poslancem med drugim predstavil tudi potrditve, ki jih je Zagovornik prejel iz Evropske unije, da gresta delo in razvoj organa v pravo smer.

Med izzivi, ki še čakajo državo, pa je izpostavil zbiranje razčlenjenih podatkov o diskriminaciji: »Merljive cilje na področju varstva pred diskriminacijo in zagotavljanja enake obravnave in enakih možnosti si bomo lahko postavili le, če bomo stanja lahko opisali na merljiv način. Dokler, na primer, nimamo točnih podatkov o tem, koliko romskih otrok konča osnovno šolo, ne moremo ugotoviti, ali je bil določen ukrep, ki bi ta delež povišal, učinkovit.«

Poslanci so zagovorniku postavili več vprašanj, sklenili pa, da je poročilo dobro strukturirano in pohvalili delo Zagovornika.

Seznanili so se tudi s posebnim poročilom Zagovornika o položaju interspolnih oseb v medicinskih postopkih. »To poročilo je dobrodošlo, morda kdaj naredimo tudi skupno sejo z Odborom za zdravje, da se odpre tudi ta razprava,« je sejo odbora zaključila poslanka in predsednica odbora Eva Irgl.

Več o letnem poročilu Zagovornika za leto 2019 najdete na: http://www.zagovornik.si/zagovornikovo-redno-letno-porocilo-v-lanskem-letu-podvojitev-stevila-prijav-diskriminacije-podvojeno-stevilo-raziskav-in-priporocil-ter-prvo-zastopanje-stranke-na-sodiscu/.

Več o posebnem poročilu o interspolnih osebah v medicinskih postopkih pa na: http://www.zagovornik.si/polozaj-interspolnih-ljudi-v-medicinskih-postopkih/.

 

Foto: Državni zbor/Sušnik