Zagovornik načela enakosti je v prvih dveh letih svojega delovanja prejel kar nekaj vprašanj v zvezi z osebami, ki živijo s hivom.
S primerom zobozdravnice, ki je zavrnila pregled osebe, ki živi z virusom hivom, ker naj ne bi bila ustrezno opremljena za opravljanje zobozdravstvenih storitev osebam, ki živijo s HIV, se je Zagovornik načela enakosti seznanil prek obvestila o poteku primera, poslanega v vednost.
Zagovornik pozdravlja odločitev sodišča in podpira prizadevanja oseb, ki živijo s hivom, da v primerih diskriminacije uveljavljajo svoje pravice iz pravnega in sodnega varstva. Na ta način zavarujejo svoje dostojanstvo in bistveno opozorijo na nedopustne primere neenakega obravnavanja.
Zagovornik se je ob tem zavzel tudi za odkrit dialog o primernem obravnavanju oseb, ki živijo s hivom, tako pri zdravstvenem osebju, kakor tudi v širši javnosti. To lahko namreč bistveno pripomore k odpravi diskriminacije oseb s takšno osebno okoliščino tako na področju storitev socialnega varstva, kakor tudi na drugih področjih družbenega življenja.
Medicinsko je namreč dokazano, da osebe, ki živijo s hivom in se ustrezno zdravijo, ne morejo prenesti virusa hiv na druge.
Ostali primeri, ki jih je obravnaval Zagovornik so se nanašali na osebe, ki živijo s hivom, s področja zaposlovanja in dostopa do zdravstvenih storitev. Zagovornik je v teh primerih nudil svetovanje in podporo pri uveljavljanju pravic iz pravnega in sodnega varstva. Osebe so svetovanje in podporo sprejele, za nadaljevanje postopka z oddajo formalne vloge pa se vsi niso odločili.
Diskriminirane osebe zaradi strahu pred dodatno stigmatizacijo svojih izkušenj pogosto ne prijavljajo pristojnim institucijam.
