Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je danes predsedniku Državnega zbora mag. Dejanu Židanu predal Redno letno poročilo za leto 2018.
V svoji predstavitvi je Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik izrazil zadovoljstvo, da se je organ v zadnjem letu kadrovsko in finančno okrepil, kar mu omogoča normalno delovanje ter celovito opravljanje nalog po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Poudaril je, da je organ konca leta 2018 odpravil večino zaostankov in je tako zaključil večino prijavljenih primerov tako iz obdobja pred ustanovitvijo novega organa in prvega leta obstoja kot tudi več kot polovico primerov prijavljenih v letu 2018.
Danes predstavljeno poročilo predstavlja dejavnosti na področju svetovanja in podpore, kot tudi obravnave prijav diskriminacij na individualni ravni. V zvezi s tem je organ tukaj za tiste, ki potrebujejo nasvet ali pomoč, ker so ali mislijo, da so doživeli diskriminacijo. Zagovornik načela že beleži prve uspešno rešene primere, kjer so kršitelji sprejeli opozorila Zagovornika in diskriminacijo odpravili.
V leto 2018 je bilo iz prejšnjih let prenesenih v reševanje 130 zadev, od katerih je bilo 93 zadev zaključenih. V letu 2018 pa je Zagovornik prejel v reševanje še 93 novih zadev, od katerih je bilo zaključenih 56. V letu 2018 je bilo torej skupaj obravnavanih 223 zadev. Od tega je bilo 149 zadev zaključenih, 74 zadev pa je še v reševanju in so prenešene v leto 2019. Ob tem ugotavljamo, da številke ne prikazujejo dejanskega stanja, saj je diskriminacije mnogo več, vendar je ljudje iz različnih razlogov ne prijavljajo.
Področja zaznane diskriminacije
Največ diskriminacije samostojni državni organ zaznava na podlagi osebnih okoliščin invalidnosti, narodnosti, rase in etničnega porekla, spola ter vere ali prepričanja in sicer na področjih zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, ter socialne zaščite. Diskriminacija se sicer kaže v različnih oblikah, najpogosteje gre za neposredno in posredno diskriminacijo ter nadlegovanje.
Predsednika državnega zbora je tudi seznanil, da so se v procesu vzpostavljanja organa od ustanovitve leta 2016 pokazale pomanjkljivosti Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Zakon je zato treba popraviti tako, da bo omogočal še bolj učinkovito podporo in pomoč ljudem, kadar so žrtve različnih oblik diskriminacije. Zakonodaja je namreč v Sloveniji pisana tako, da Zagovornik ugotovi diskriminacijo in opozarja kršitelje, medtem ko so prekrškovni organi inšpektorati.
Sankcije niso rešitev, potrebno je ozaveščanje
Čeprav je sankcioniranje grobih kršiteljev v posameznih primerih, na podlagi izkušenj drugih držav smiselno, pa to ni način celovitih sprememb na bolje. Zgolj s sankcijami namreč ni mogoče ustvariti strpnejše in bolj tolerantne družbe. K temu je treba neprestano spodbujati, ljudi je potrebno k izogibanju zapostavljanja drugih vedno znova povabiti. Del tega so tudi različne javne razprave in osveščanja. Zagovornik tako v letu 2019 že izvaja terenske obiske, pogovore s predstavniki občin, gospodarstva, socialnih institucij in družbenega življenja. Z izobraževalno zloženko odpira vprašanja in soustvarja pogoje za dialog na tem področju.
