Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: Posameznikom, ki imajo težave z odpiranje osebnega računa v bankah Slovenije, so banke dolžne ponuditi odprtje osnovnega računa. To možnost jim morajo ponuditi tudi, če jim osebni račun zaprejo. Potrošniki bodo ta račun lahko ohranili, če iz njega ne bodo poslovali z državami, v katerih obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. 

Zagovornik načela enakosti v okviru svojih nalog in pristojnosti spremlja težave ljudi, ki jim banke v Sloveniji nočejo odpreti plačilnih računov ali jim njihove bančne račune zapirajo.

Težave imajo v Sloveniji še zlasti živeči tujci, begunci, posamezniki pod mednarodno zaščito, prosilci za azil. Nekateri so celo slovenski državljani, ki prvotno izvirajo iz držav, ki so jih uvrstili na seznam tistih, v katerih obstaja visoko ali povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranje terorizma (ta seznam je javno dostopen na spletni strani Urada za preprečevanje pranja denarja).

Zagovornik, ki se ukvarja tudi z ugotavljanjem diskriminacije v primerih omenjenih zapiranj ali zavračanja odpiranj plačilnih računov pri bankah v Sloveniji, je pri poizvedovanju izvedel (Banka Slovenije), da je ključno razlikovanje med dvema vrstama bančnih računov, o čemer večina posameznikov, kakor kaže praksa, ni jasno seznanjena.

Večinoma banke predstavnikom zgoraj omenjenih skupin zavračajo odprtje ali zaprejo t. i. osebni račun (običajni transakcijski račun – TRR).

Pomembno pa je vedeti, da predstavniki omenjenih skupin lahko odprejo t. i. osnovni plačilni račun (posebna oblika TRR).

Zagovornik pri tem posebej izpostavlja člene Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED):

– 180. člen pri pogojih za odprtje in dostop do osnovnega plačilnega računa (katerega zajem storitev in druge značilnosti posebej določa 182. člen) izrecno prepoveduje razlikovanje strank oz. potrošnikov na podlagi njihovih osebnih okoliščin, kot so državljanstvo, prebivališče, spol, rasa, barva kože, etnično ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodni skupnosti, narodni manjšini iz druge države, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost. To se v večini sklada tudi s prepovedjo diskriminacije na podlagi Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD).

– 181. člen določa, da morajo osnovni plačilni račun ponujati potrošnikom vse banke (ki vodijo plačilne račune potrošnikov).

V 181. členu je tudi izrecno navedeno, da potrošnik, ki zakonito prebiva v EU, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč, ima pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa pri banki. Banka pa postopek odpiranja osnovnega plačilnega računa oblikuje tako, da uveljavljanje te pravice ni preveč težavno ali obremenjujoče za potrošnika.

Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa lahko zavrne le, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1). Poleg tega banka prošnjo lahko zavrne, 1.) če ima potrošnik že odprt plačilni račun pri drug banki v Sloveniji, razen če je ta v fazi zapiranja, ali 2.) če krši oz. je v zadnjih treh letih kršil pogodbene obveznosti do te banke ali 3.) če ima banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

O zavrnitvi prošnje o odprtju osnovnega plačilnega računa pa je banka potrošnika oz. stranko obvezana nemudoma pisno in brezplačno obvestiti ter navesti razlog(e) zanjo.

Če pa posameznik že ima odprt osnovni plačilni račun pri banki (ne osebni račun!), lahko banka enostransko prekine pogodbo poslovnega razmerja s stranko le, če je izpolnjen kateri od sedmih pogojev 184. člena ZPLaSSIED: 1.) namerna uporaba računa za nezakonite namene, 2.) na računu več kot 24 mesecev ni bilo nobene transakcije, 3.) podajanje netočnih informacij z namenom pridobitve računa, 4.) potrošnik ne prebiva več zakonito v EU, 5.) naknadno odprtje računa pri drugi banki, 6.) kršenje pogodbe z banko v zadnjih treh letih, 7.) zaradi določb drugega zakona (npr. ZPPDFT-1).

Predstavljene zakonske določbe pa ne veljajo za osebne račune, kjer so banke bolj svobodne tako pri odpiranju kot njihovem zapiranju.