Spolnost je ena od temeljnih človeških potreb. Imajo jo seveda tudi ljudje z invalidnostmi. Nekateri med njimi pri zadovoljitvi ali pa že pri tem, da bi to potrebo izrazili, potrebujejo pomoč drugih.

O pravicah oseb z invalidnostmi, da izrazijo in zadovoljijo svoje potrebe po spolnosti, se celo med zdravstvenimi strokovnjaki in drugimi, ki delujejo na področju skrbi za osebe z invalidnostmi, malo govori. Tema je težka tudi za starše in skrbnike teh oseb. Knjiga Pomoč pri seksualnem življenju ljudi s hendikepom, ki jo je iz angleščine za zavod aplikativnih študij OPRO prevedla Maja Lupša, bi to lahko spremenila. V slovenski prostor prinaša informacije o tem, da je to izziv kot vsak drug in da imamo tudi že rešitve.

»Včasih je želja po tem, da bi ljudi pred nečim zavarovali, pretirana. Tako zelo se jih poskuša zavarovati, da se pri tem pozabi na to, kakšne so njihove pravice in da jim je treba zagotoviti uresničevanje teh pravic. Zato, da bi ljudi zavarovali pred zlorabami njihovih pravic, jim jih včasih kar vzamemo,« je na okrogli mizi ob predstavitvi knjige povedal svetovalec Zagovornika načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc.

Kar velja za odvzeme poslovne sposobnosti in volilne pravice ali kratenje pravice skleniti zakonsko zvezo nekaterim osebam z intelektualnimi, psihosocialnimi in drugimi invalidnostmi, velja tudi pri spolnosti teh oseb. »Nekdo se zanje lahko odloči, ali bodo smeli živeti skupaj z nekom. Starši se lahko odločijo tudi za sterilizacijo. Zelo daleč lahko gre ta skrb, celo predaleč. Morali pa bi izhajati iz pravic ljudi in jim pomagati te želje in pravice izraziti in uresničiti,« je opozoril.

»Kje piše, da si tak človek ne želi ljubezni? Vsi si je želimo,« je med drugim izpostavila nekdanja vrhovna državna tožilka in varuhinja človekovih pravic, ustanoviteljica Belega obroča, sedaj pa svetovalka predsednika republike Vlasta Nussdorfer, ki je v svojih vlogah zagovornice ranljivih z mnogimi izmed njih poskušala spregovoriti tudi o spolnosti.

»Starši otrok z Downovim sindromom, na primer, so me pri teh vprašanjih kar ustavili. Povedali so, da poskrbijo, da otrok nima prijatelja ali prijateljice, ljubezni, da se tega bojijo. … Veliko je predsodkov in zato sem zelo vesela te knjige. Res ne sme biti vprašanje, ali si nekdo to zasluži in privošči. Prikrivanje te potrebe je lahko zelo tragično.«

Med sodelujočimi na razpravi, ki jo je vodila mlada raziskovalka in doktorska študentka Fakultete za družbene vede Sinja Čož, je bil tudi Štefan Čerček, ki je z udeleženci delil svoje izkušnje pri seksu in glede tega, ali se lahko o tem lahko s kom pogovarja. Štefan od rojstva živi s cerebralno paralizo.

»Dal sem to čez, sem poskusil, edina izkušnja je s prostitutko,« je povedal. Če si privošči seks, si ne more drugega, plačevanje za spolne usluge pa je zanj edini način, da je lahko z nekom intimen. Imel je sicer krajšo romantično zvezo, a tega ni več. Priložnosti za pogovor o spolnosti s starši ni imel, saj je že vse življenje po institucijah, medicinske sestre, negovalke in drugo osebje pa so po njegovih besedah zelo načelni in se v te pogovore ne spuščajo.

»Seks brez ljubezni in emocij ni nič posebnega, je kot bi v trgovini kupil kruh. Manjka bolj čustven odnos, pri tem pa je veliko odvisno od sreče. Če nimaš sreče, si prepuščen, da se sam zadovoljiš z drugimi.« Težava je lahko tudi dobiti prostitutko, ki je pripravljena sploh sprejeti stranko z invalidnostjo. Ovira, da pride do nje, so včasih že stopnice. Večkrat je kakšna imela tudi nerodne komentarje. Zanj to ni prava rešitev.

Boštjan Vernik Šetinc je ob koncu razprave poudaril, da je treba sprožiti tudi razpravo, kako zadovoljitev potreb za nekatere ljudi tehnično urediti in pri obravnavi vedno izhajati iz potreb in enakih pravic ljudi, med katerimi je tudi spolnost.

Zagovornik načela enakosti lahko obravnava primere domnevne diskriminacije, na podlagi katerih se potem uveljavijo spremembe. »Nedavno smo ugotovili diskriminacijo obsojenk na zaporno kazen, saj jim v zaporu na Igu ni omogočeno, da bi noč preživele z intimnim partnerjem. Moški v zaporu na Dobu pa to možnost imajo. Očitno so odgovorni zelo razmišljali o spolnih potrebah moških, po naši ugotovitvi diskriminacije pa bodo morali zdaj tudi o spolnih potrebah žensk.«

Knjiga Pomoč pri seksualnem življenju ljudi s hendikepom je sicer prvotno namenjena zdravstvenim delavcem in delavcem v sociali. Pove jim, kako naj na pravi način odprejo temo spolnosti in ponudijo možnost za pogovor. V njej so tudi številni praktični nasveti in informacije za ljudi z invalidnostmi. Naročite jo lahko na povezavi: https://opro.si/?page_id=2108