»Revščina in diskriminacija: dve plati istega kovanca«

Zagovornik načela enakosti se je v Dublinu 22. marca 2018 udeležil konference s naslovom »Revščina in diskriminacija: dve strani istega kovanca«. Konferenco sta organizirala Equinet – Evropska mreža organov za načelo enakosti in Irska Komisija za človekove pravice in enakost (IHREC).

Namen konference je bil poiskati in osvetliti povezavo med revščino in diskriminacijo, preučiti nedavne pobude, ki uvajajo socialno-ekonomski status kot eno izmed okoliščin diskriminacije ter razpravljati o tem, kaj lahko organi za načelo enakosti in druge institucije na ravni EU in na nacionalni ravni storijo, da bi prekinili začaran krog socialne izključenosti.

Slavnostni govornik na dogodku je bil David Stanton, irski minister za pravosodje. Na njej so sodelovali še pisarna Visokega komisarja ZN za človekove pravice, FRA – Evropska agencija za temeljne pravice, EESO – Evropski ekonomsko-socialni odbor, Eurofound – Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, kot tudi organi za načelo enakosti in predstavniki nevladnih organizacij iz različnih držav.

Boj proti revščini je eno izmed ključnih področji delovanja Evropske unije. To se odraža v evropski desetletni strategiji za zaposlovanje in rast, evropskem stebru socialnih pravic in v strategiji Evropa 2020. Spopadanje z revščino je prav tako eden izmed 17. trajnostno razvojnih ciljev Združenih narodov.

Marianne Thyssen, Evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile je povedala: “Preveč ljudi v Evropi ne more razvijati svojih potencialov zaradi začaranega kroga med revščino in diskriminacijo. Evropski steber socialnih pravic usmerja naše ukrepe v boj proti revščini in socialni izključenosti ter k spodbujanju enakih možnosti. Zdaj, ko so steber podprle vse države članice, bo potrebno usklajeno ukrepanje, da bo vsakdo lahko živel dostojno življenje.

Revščina in diskriminacija odražata različne vidike neenakosti, vendar sta med seboj medsebojno odvisni. “Revščina in diskriminacija na žalost delujeta vzajemno. Zato gresta boj proti revščini in boj za enakost z roko v roki, “ poudarja Tena Simonović Einwalter, predsednica Equinet izvršilnega odbora in namestnica varuhinje človekovih pravic na hrvaškem.

Pripoznava omenjenega socialno-ekonomskega statusa je lahko pomembno sredstvo za odpravo neenakosti. Trenutna protidiskriminacijska zakonodaja je v evropskih državah zelo raznolika in omenjen status povečini kot »osebna okoliščina« ni terminološko poenoten (države ekonomsko-socialni status imenujejo zelo različno: npr. kot osebno okoliščino finančnega stanja, socialnega izvora, premoženja, ipd.). Slovenija je socialno-ekonomski status kot osebno okoliščino opredelila maja 2016 s sprejetjem Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD).  Pod socialno-ekonomski status v slovenski zakonodaji spadata dve okoliščini – družbeni položaj in premoženjsko stanje.

Pomembo je, da države, ki tovrstne osebne okoliščine še nimajo opredeljene, to čim prej implementirajo v svojo zakonodajo. Tistim državam, kjer je omenjeni status, tako kot v Sloveniji, zakonsko že opredeljen kot osebna okoliščina, udeleženci konference priporočajo, da pričnejo z obravnavo tovrstnih primerov. Dejstvo je, da prakse na tem področju v EU zaenkrat še ni veliko, saj gre za novejšo okoliščino, ki jo je težko obravnavati, ker je velikokrat povezana s širšim spektrom preostalih okoliščin in dejavnikov.

Kljub jasni povezanosti med revščino in diskriminacijo so politični odzivi nanju še vedno razdrobljeni, saj njuno reševanje na ravni držav članic zaznamujejo različne strategije in pristopi. Tisti nacionalni organi za načelo enakosti, ki pooblastila za ugotavljanje diskriminacije in neenakosti na podlagi socialno-ekonomskega statusa že imajo, so zaradi svojega protidiskriminacijskega delovanja zato še posebej dobra priložnost za uvajanje sistemskih popravkov na podlagi socialno-ekonomskega položaja, saj lahko s svojim delovanjem pripomorejo pri uvajanju ekonomskih in socialnih pravic. Emily Logan, glavni komisar irske komisije za človekove pravice in enakost (IHREC) dodaja: “Razumevanje revščine je zapleteno, je večdimenzionalno. Včerajšnje razprave in raziskovanje kažejo na neposredno povezavo z diskriminacijo, ki je oprijemljiva. Naš skupni cilj je omogočiti družbi, da ljudje dosežejo svoj polni potencial v vseh vidikih svojega življenja.

2018-05-17T12:16:27+00:0024.03. 2018|