Razpis za organizacije romske skupnosti

Zagovornik načela enakosti je prejel predlog za obravnavo domnevno diskriminatornih pogojev iz »Javnega razpisa za sofinanciranje programov aktivnosti organizacij romske skupnosti (romske zveze) v letu 2019«, ki ga je objavil Svet romske skupnosti Republike Slovenije (SRS). Predlagatelj je zatrjeval diskriminatornost dveh razpisnih pogojev. Prvi je, da mora biti organizacija, ki se prijavlja na razpis, registrirana vsaj dve leti. Drugi pa je merilo, ki organizaciji, registrirani na območju občine, ki ima romskega svetnika, prinaša pet dodatnih točk. Navedenega merila namreč ne izpolnjujejo organizacije, ki imajo sedeže na območjih, na katerih romska skupnost ne šteje kot avtohtona, vključno z večjimi mesti. Predlagatelj je navedel, da pogoj v razpisu odraža sestavo SRS, v katerem imajo večino predstavniki Zveze Romov Slovenije, ostale zveze pa so podreprezentirane.

Zagovornik je v zadevi izpeljal postopek ugotavljanja diskriminacije skladno z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) in Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP).

V zvezi z očitkom, da so diskriminirane organizacije, ki na dan objave razpisa še niso registrirane dve leti, je Zagovornik ugotovil, da navedeni pogoj ne predstavlja osebne okoliščine v smislu ZVarD, v povezavi s katero bi bilo mogoče ugotavljati diskriminacijo. Osebne okoliščine, zaradi katerih je po ZVarD prepovedana diskriminacija pravnih oseb, morajo biti namreč povezane z osebnimi okoliščinami članov teh pravnih oseb, njenih ustanoviteljev ali vodstva. Ker v obravnavanem primeru ne gre za osebno okoliščino v tem smislu, je Zagovornik predlog za obravnavo v tem delu zavrnil.

V delu predloga za obravnavo, ki se nanaša na merilo, da dodatne točke prejme organizacija, ki ima sedež v kraju, kjer ima romska skupnost svojega predstavnika v občinskem svetu, pa je Zagovornik ugotovil, da merilo povzroča slabšo obravnavo t.i. ne-avtohtone romske skupnosti. Gre za presečno oz. intersekcijsko osebno okoliščino, sestavljeno iz narodnosti in kraja prebivanja. Pri razpisu sicer organizacije neavtohtone romske skupnosti niso izključene iz možnosti financiranja, vendar do njih težje dostopajo, saj lahko zaradi tega dodatnega merila zberejo premalo točk za uspeh na razpisu.

Zagovornik je v nadaljevanju ugotavljal, ali bi lahko šlo za izjemo od prepovedi diskriminacije, torej ali navedeno merilo dodatnih petih točk za organizacije s sedežem v »avtohtonih« občinah zasleduje legitimen cilj ter ali so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna.

Zagovornik je za odziv zaprosil SRS, ki je zanikal spornost merila in navedel, da nikjer v razpisu ni omenjena avtohtonost. Omenjeno merilo naj naj bi zasledovalo boljše sodelovanje med romskimi združenji in romskimi svetniki kar naj bi privedlo do izboljšanja položaja romske skupnosti. Zagovornik je navedeni argument prepoznal kot legitimen cilj. Pri presoji, ali so sredstva primerna in potrebna, pa se je naslonil tudi na stališče Vlade Republike Slovenije (sklep št. 09501-4/2019/6 z dne 4. 4. 2019, ki ga je ta podala na zahtevo SRS v zvezi s statusom tradicionalno in netradicionalno naseljene romske skupnosti v Sloveniji. V stališču Vlada RS razlikuje med posebnimi pravicami, ki naj bi se priznavale samo tradicionalno naseljeni (avtohtoni) romski skupnosti, in posebnimi ukrepi, ki pa naj bi bili namenjeni izboljševanju socialno-ekonomskega položaja vseh Romov ne glede na kraj njihovega bivanja, in torej ne smejo biti omejeni na avtohtono romsko skupnost.

Javni razpis SRS je med drugim zasledoval tudi socialno-ekonomske cilje na področju vzgoje in izobraževanja ter zaposlovanja oz. trga dela. Gre torej za področja, na katerih tudi po stališču Vlade RS ne bi smel veljati pogoj avtohtonosti, ki pa je dejansko skrit v spornem merilu javnega razpisa SRS. Glede na navedeno Zagovornik spornega merila ni prepoznal kot primernega za doseganje sicer legitimnega cilja. Izboljšanja položaja romske skupnosti namreč ni mogoče doseči le prek sodelovanje med romskimi svetniki in organizacijami romske skupnosti, še zlasti pa tega izboljšanja ni mogoče doseči na območjih, kjer romska skupnost nima predstavnikov v občinskih svetih.

2019-12-18T14:06:02+00:0018.12. 2019|