Zagovornik načela enakosti ima v skladu z 21. členom Zakona o varstvu pred diskriminacijo tudi naslednje naloge:
opravlja neodvisne raziskave o položaju oseb z določeno osebno okoliščino ter ostalih vprašanj v zvezi z diskriminacijo oseb z določeno osebno okoliščino;
objavlja neodvisna poročila in daje priporočila v zvezi z ugotovljenim položajem oseb z določeno osebno okoliščino, in sicer glede preprečevanja in odpravljanja diskriminacije ter sprejemanja posebnih in drugih ukrepov za odpravo diskriminacije.

Raziskave Zagovornika načela enakosti:

Prejemnik sredstev raziskovalnega projekta »Strukturna diskriminacija kot ovira pri doseganju cilja dostojnega življenja«, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, je bil izbran v sofinanciranje v okviru Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019 (Uradni list RS, št. 35/19 in 38/19).

Začetek izvajanja projekta: 1. 11. 2019

Obdobje trajanje projekta: 24 mesecev

Celotni obseg sredstev: 100.000,00 EUR

Sofinanciranje s strani Zagovornika načela enakosti: 50.000,00 EUR

Sofinanciranje s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS: 50.000,00 EUR

Sodelujoča raziskovalna organizacija: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

Kljub dejstvu, da se je Slovenija v mednarodnih zavezujočih dokumentih in v nacionalni zakonodaji zavezala k spoštovanju načela enakosti in odpravi vseh oblik diskriminacije, zaenkrat ni ni na voljo preglednih študij na tem področju, ki bi primerjalno in celovito naslavljale problematiko strukturne diskriminacije glede na osebne okoliščine in področja življenja. Na to opozarja tudi Poročilo Evropske mreže za pravo enakosti o stanju na področju diskriminacije v Sloveniji za leto 2017, nastalo pod okriljem Direktorata za pravosodje in potrošnike Evropske komisije.[1] Brez tovrstnega vseobsegajočega pregleda ni mogoče načrtovati učinkovitih politik, ki bi imele moč preseči zatečeno stanje na področju strukturne diskriminacije.

Raziskovalna tema je izrazito presečna in medsektorska ter naravnana k širšim družbenim ciljem, saj izhaja iz ključne zavezanosti države k uresničevanju načela enakosti in varstvu pred diskriminacijo, ki jo imajo kot zakonsko nalogo udejanjati vsi državni organi, lokalne skupnosti in drugi nosilci odločanja. Izsledki raziskovalnega projekta bodo podlaga za oblikovanje in izvedbo ukrepov za zmanjševanje oz. odpravo posledic strukturne diskriminacije na horizontalni ravni, zato je pomembna za široko paleto izvedbene strukture.

Cilji raziskovalnega projekta:

  • Na podlagi analize in s primerjanjem podatkov iz obstoječih raziskav, analiz, študij, poročil in priporočil mednarodnih organizacij, sodne prakse, primerov, v katerih je bila ugotovljena diskriminacija, ter z izvedbo intervjujev oz. fokusnih skupin opredeliti najbolj izpostavljene skupine oseb, ki se soočajo z diskriminacijo na podlagi posameznih osebnih okoliščin (spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali katera koli druga osebna okoliščina) v povezavi s področji življenja (delo in zaposlovanje, socialna varnost in zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, trg dobrin in storitev), ki zahtevajo ukrepe za zmanjševanje posledic strukturne diskriminacije, in izsledke zapisati v dokumentu.
  • Na podlagi analize in s primerjanjem podatkov iz prve alineje opredeliti najbolj izpostavljena področja življenja v povezavi z osebnimi okoliščinami, ki zahtevajo ukrepe za zmanjševanje posledic strukturne diskriminacije, in izsledke zapisati v dokumentu.
  • Na podlagi dokumentov iz prve in druge alineje pripraviti priporočila za izvedbo posebnih ukrepov za zagotavljanje enakosti, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu pred diskriminacijo, glede na pristojnosti posameznih državnih organov, lokalnih skupnostih in nosilcev odločanja za izvajanje teh ukrepov.
  • Seznaniti strokovno javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za ukrepanje pri odpravljanju strukturne diskriminacije.
  • Seznaniti širšo javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za prepoznavanje strukturne diskriminacije in ukrepanje na individualni ravni.

Prejemnik sredstev raziskovalnega projekta »Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnega porekla, ‘rase’ in/ ali vere«, Mirovni inštitut, je bil izbran v sofinanciranje v okviru Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019 (Uradni list RS, št. 35/19 in 38/19).

Začetek izvajanja projekta: 1. 11. 2019

Obdobje trajanje projekta: 24 mesecev

Celotni obseg sredstev: 30.000,00 EUR

Sofinanciranje s strani Zagovornika načela enakosti: 15.000,00 EUR

Sofinanciranje s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS: 15.000,00 EUR

V Poročilu posebnega poročevalca Združenih narodov za manjšine[1], ki je obiskal Slovenijo  leta 2018, je kot ključni problem omenjeno pomanjkanje verodostojnih, razčlenjenih podatkov o posameznih skupinah pripadnikov etničnih in drugih manjšin; posebni poročevalec državo poziva, da ukrepa. Ti podatki so potrebni za oblikovanje in spremljanje učinkovitosti vladnih politik in programov za ranljive skupine, kot so manjšine, ki odražajo dejanske potrebe teh skupin in izhajajo iz razmer na terenu.

Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti Sveta Evrope v svojem zadnjem poročilu za Slovenijo iz leta 2019[2] opozarja na nesprejemljiv obstoj nestrpnosti do oseb z neslovenskim etničnim in/ ali verskim ozadjem, še posebej rasističnih in ksenofobičnih diskriminatornih praks kot so anti-gipsizem, anti-semitizem in anti-islamizem. Na državo naslavlja zahtevo po zbiranju razčlenjenih podatkov za namene boja proti rasni diskriminaciji ob ustreznem spoštovanju načel zaupnosti, informiranega soglasja in prostovoljne samoopredelitve.

Cilji raziskovalnega projekta:

  • na podlagi analize stanja iz razpoložljivih virov (predpisi, poročila in priporočila relevantnih nacionalnih in mednarodnih organizacij) opredeliti področja življenja, iz katerih izhaja verjetnost za diskriminacijo oseb na osnovi osebne okoliščine etničnega porekla, rase in/ ali vere, in oblikovati metodologijo za pridobitev kvalitativnih in kvantitativnih podatkov neposredno od oseb z osebno okoliščino etničnega porekla, rase in/ ali vere, ter izsledke zapisati v dokumentu;
  • na podlagi analize stanja iz predhodne alineje z izvedbo situacijskega testiranja in drugih kvantitativnih ter kvalitativnih metod raziskovanja pridobiti kakovostne podatke s terena in preveriti obstoj diskriminacije za osebe z osebno okoliščino etničnega porekla, rase in/ ali vere na naslednjih področjih življenja: delo in zaposlovanje, socialno in zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, dostop do dobrin in storitev, dostop do stanovanj in izsledke zapisati v dokumentu;
  • seznaniti strokovno javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za oblikovanje predlogov ukrepov pri odpravljanju diskriminacije na osnovi osebne okoliščine etničnega porekla, rase in/ ali vere;

seznaniti širšo javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za prepoznavanje diskriminacije na osnovi osebne okoliščine etničnega porekla, rase in/ ali vere in ukrepanje na individualni ravni.

Raziskave Sveta Evrope: