Zagovornik na podlagi ugotovljene diskriminacije ali pa za preprečevanje diskriminacije pripravlja priporočila državnim organom in drugim osebam javnega prava, pa tudi osebam zasebnega prava. Priporočila tako delimo na tista, namenjena odpravi diskriminacije, in tista, namenjena preprečevanju diskriminacije.

Za pripravo priporočil za odpravo diskriminacije Zagovornik diskriminacijo najprej ugotovi v oceni diskriminatornosti predpisa ali pa z oceno diskriminatornosti določenega ravnanja.

Pri priporočilih za preprečevanje diskriminacije pa Zagovornikovi svetovalci opozorijo na možno diskriminatornost predlogov zakonov in drugih predpisov in priporočila dajejo za spodbujanje enake obravnave na splošno.

Priporočila glede predlogov zakonov in predpisov

Zagovornik načela enakosti je poslankam in poslancem Državnega zbora priporočil, da potrdijo novelo Kazenskega zakonika (KZ-1I), s katero se predlaga sprememba definicije kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja skladno z modelom afirmativnega soglasja oz. modelom »ja pomeni ja«. S tem bi se v slovenski kazenskopravni ureditvi uveljavil model pregona posilstva in spolnega nasilja, ki predstavlja najvišjo zaščito spolne avtonomije vseh. Hkrati model afirmativnega soglasja naslavlja problem spolnih stereotipov pri pregonu spolnih deliktov ter problem »vzorne žrtve« teh kaznivih dejanj, ki naj bi se – kot to zahteva tudi veljavna ureditev – storilcem morale upirati. S predlogom novele se model prisile tako zamenjuje z modelom soglasja. Prav tako je Zagovornik priporočil, da poslanke in poslanci potrdijo vladne amandmaje k predlogu novele, ki slednjega izboljšujejo z vidika zagotavljanja pravne varnosti ter vidika sorazmernosti kaznovanja.

Zagovornik načela enakosti je Ministrstvu za kulturo priporočil, da se v zakon vključi tudi zahteva po dostopnosti storitev, ki omogočajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, kot so spletna mesta, spletne aplikacije in elektronski programski vodniki, ali zagotavljanje informacij o dostopnosti in v dostopnih formatih. Priporočil je tudi, da regulatorno telo omogoči prejemanje pritožb v zvezi dostopnostjo ne le prek spletne strani (komunikacija prek računalnikov, pametnih telefonov), ampak tudi po pošti, osebno ter prek telefona. Zagovornik priporoča, da se v besedilu zakona namesto izraza »invalid« dosledno uporablja izraz »osebe z invalidnostmi«, v skladu z mednarodno konvencijo o pravicah invalidov (MKPI). Ministrstvu je priporočil še širitev določbe, ki določa, da je prepovedano spodbujati nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi točno določenih osebnih okoliščin tako, da bo to prepovedano tudi na podlagi »katerekoli druge osebne okoliščine«, skladno z Ustavo RS in Zakonom o varstvu pred diskriminacijo.

Zagovornik načela enakosti je Državnemu zboru priporočil uskladitev (dviga) višine subvencije najemnine glede na načrtovan dvig višine neprofitne najemnine in novo določbo, ki bi izrecno prepovedovala diskriminacijo pri nepremičninskem oglaševanju in na trgu nepremičnin. Poslankam in poslancem je priporočil tudi širitev kroga upravičencev do neprofitnega najema stanovanja v skladu z Direktivo 2003/109/ES o statusu nedržavljanov EU, ki so rezidenti za daljši čas ter, da v zakonu utemeljijo razpisna merila za izbor najemnikov javnih najemnih stanovanj (kot posebnega ukrepa za zagotavljanje enakosti po ZVarD) in uporabo pojma »oseba z invalidnostmi« namesto termina »invalid«. Zagovornik je 18. 8. 2020 v okviru javne razprave Ministrstvu za okolje in prostor na isti predlog zakona že posredoval priporočila, ki pa niso bila v celoti upoštevana.

Zagovornik je Državnemu zboru priporočil sprejetje Ustavnega zakona za dopolnitev Ustave RS z novim 62.a členom, ki jezikovnim manjšinam gluhih in gluhoslepih priznava pravico do rabe svojega jezika.

Zagovornik je ob tem priporočil tudi sprejem ustrezne zakonodaje, da bodo lahko ustavno zagotovljene pravice učinkovito zaživele na vseh področjih življenja, zlasti na področju izobraževanja. Ključno je, da se za uresničevane zakonodaje nameni tudi zadostne vire in da se obstoječe zakonodajne vrzeli glede rabe jezika gluhoslepih čimprej odpravi.

Zagovornik je glede novega osnutka novele zakona o varstvu javnega reda in miru ministrstvu priporočil, da v okviru sprememb določb, ki urejajo višino glob za prekršek nasilnega in drznega vedenja, kadar je ta storjen med osebami v sorodstvenem ali drugem razmerju, pri navajanju različnih razmerij med partnerji istega spola upošteva določbe Zakona o partnerski zvezi.

Prav tako je priporočil, da glede na predlagano dopolnitev 10. člena ZJRM-1 pripravljavec razmisli o določitvi zakonskih pogojev, pod katerimi lahko samoupravne lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo območja ali objekte, kjer prenočevanje ni dovoljeno, tudi če to nikogar ne vznemirja, ter da v obrazložitvi tega člena opravi natančen test sorazmernosti predlagane rešitve.

Zagovornik je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi ocene, da je Zakon o osebni asistenci diskriminatoren, priporočil, naj ga dopolni tako, da odpravi diskriminatorni starostni prag za pridobitev pravice do osebne asistence. Ministrstvu je tudi priporočil, naj skrbno prouči in ustrezno uredi položaj oseb, ki bi potrebovale osebno asistenco in so mlajše od 18 let.

V predlogu sprememb zakona je ministrstvo predvidelo tudi dvig vstopnega praga za upravičenost do pravice do osebne asistence s sedanjih 30 na 40 ur tedensko. To dejansko pomeni, da bi tisti, ki ne potrebujejo 40 ur pomoči tedensko, ne bili več upravičeni do te storitve. Zato je Zagovornik ministrstvu priporočil, naj ohrani obstoječi prag 30 ur tedenske pomoči in omogoči dostop do osebne asistence večjemu številu ljudi.

Zagovornik je Državnemu zboru priporočil, da se v predlogu novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določi zavezujoč mehanizem za zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov v poslovodnih in nadzornih organih gospodarskih družb. Zakonodajalca je opozoril, da Slovenija na tem področju v zadnjih letih nazaduje. Le 10 odstotkov slovenskih velikih podjetij, ki kotirajo na borzi, je imelo v letu 2020 izvršno direktorico. Leta 2019 je bilo takih podjetij 20 odstotkov. Za tri odstotne točke je v primerjavi z letom 2019 upadel tudi delež žensk v upravnih in nadzornih odborih – teh je le petina.

Predlog novele ZGD-1 sicer vsebuje mehke ukrepe za spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov v vodstvenih strukturah gospodarskih družb. Zagovornik je priporočil, da se v zakon zapiše, da je uvajanje teh ukrepov in politik za večjo uravnoteženost med spoloma v vodstvih podjetij obvezno. Za nespoštovanje tega določila pa naj bo predvidena tudi sorazmerna in odvračalna sankcija za neupoštevanje zakona. Izkušnje iz prakse namreč kažejo, da ko ukrepi niso zavezujoči, do sprememb pride počasi ali pa sploh ne, je izpostavil Zagovornik.

Zagovornik je pozdravil predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlog zakona vzpostavlja pravno podlago za ustrezno odpravo krivice, ki je nastala slepim zaradi napačnega tolmačenja zakonodaje. Te osebe in njihovi skrbniki med 1. 1. 2003 in 31. 12. 2016 niso mogli uveljavljati pravice do dodatka za nego otroka (pravice staršev) ter pravice do dodatka za pomoč in postrežbo (pravice otroka). Zagovornik je ministrstvu priporočil čimprejšnje sprejetje zakona.

Priporočila na veljavne zakone in druge predpise

Zagovornik načela enakosti je v priporočilu glede Odloka o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni Covid-19, ki omejuje pravico zapustiti državo in vstopiti vanjo, opozoril na potencialno slabšo obravnavo tistih, ki niso imeli dostopa do cepljenja, tistih, ki niso preboleli Covid-19, in potomcev priseljencev ali tujih državljanov.

Vladi je zato priporočil, naj spremeni pogoje vstopa in izstopa iz države tako, da bodo skladni z načelom enakega obravnavanja ne glede na dostopnost cepiva, ne glede na dejstvo, ali je oseba prebolela COVID-19 ali ne, in ne glede na narodnost oziroma državljanstvo. Za vstop v državo oziroma izstop iz nje naj določi takšne pogoje, ki bodo dostopni vsem, ne glede na njihove osebne okoliščine. Kot primer je navedel negativni PCR test, ki ni starejši od 48 ur, oziroma karanteno.

Zagovornik je tudi dodal, da je pogojevanje izhoda iz države s plačilom kazni za tiste, ki zaradi svojih osebnih okoliščin ne izpolnjujejo pogojev za izhod, potencialno neskladno z odlokom, z zakonom o nalezljivih boleznih in z ustavo.

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnil posameznik s pozivom k oceni diskriminatornosti 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KP VIZ). Pobudnik meni, da 62. člen KP VIZ diskriminatorno zmanjšuje učno obveznost za 2 uri za moške s 35 leti delovne dobe, za ženske pa že po 30 letih delovne dobe. V praksi to pomeni, da moški za enako število opravljenih učnih ur 5 let prejemajo nižje plačilo kot ženske.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da zaradi sprememb pokojninske zakonodaje 62. člen KP VIZ, sprejet leta 1994, ni skladen z zakonodajnimi trendi na tem področju. Za razlikovanje med moškimi in ženskami po mnenju Zagovornika ni več utemeljenega razloga.

Zagovornik je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter reprezentativnim sindikatom priporočil, naj pristopijo k spremembi člena kolektivne pogodbe na način, da položaj moških in ženskih vzgojiteljev, pomočnikov vzgojitelja, varuha, učitelja in predavatelja višje šole pri zmanjšanju učne obveznosti izenačijo.

Priporočila za odpravo ugotovljenega diskriminatornega ravnanja

Priporočila za spodbujanje enakega obravnavanja

Zagovornik načela enakosti je vladi priporočil, naj z vsemi razpoložljivimi viri in ukrepi zagotovi dosledno in čimprejšnje cepljenje najranljivejših skupin, še posebej starejših in oseb s kroničnimi boleznimi. Pri tem naj zagotovi tudi spoštovanje pravice do enake obravnave prebivalcev ne glede na njihov kraj bivanja. Opozoril je tudi, da strategija cepljenja jasno izpostavlja, da je starost najpomembnejši dejavnik tveganja za težji potek bolezni Covid-19, tveganje pa je večje tudi pri posameznikih z določenimi kroničnimi obolenji. Starost in zdravstveno stanje sta po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo osebni okoliščini, zaradi katerih nihče ne sme biti obravnavan slabše.

Zagovornik je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil, naj okrepi varstvo delavk, ki so pred kratkim rodile in delajo za določen čas. Zavzel se je zlasti za bolj učinkovito pravno varstva žrtev diskriminacije zaradi spola in drugih oblik diskriminacije žensk in moških v delovnih razmerjih. Priporočil je tudi proučitev različnih možnih rešitev za bolj varne in kontinuirane zaposlitve.

Zagovornik načela enakosti je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport priporočil, naj zagotovi izvajanje izobraževalnega procesa za vse otroke s posebnimi potrebami v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih, in ne samo tistim, ki se izobražujejo v šolah s prilagojenim programom in specializiranih zavodih. Ustavno sodišče je konec decembra 2020 vladi dalo navodilo, naj s 4. januarjem 2021 omogoči odprtje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami.

S priporočilom Zagovornik Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport opozarja, da mora ob ponovnem zaprtju šol sklep ustavnega sodišča upoštevati, in sicer tako, da bodo do pouka v šolah upravičeni vsi otroci s posebnimi potrebami.

Zagovornik načela enakosti je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil odpravo pravnih pomanjkljivosti glede opredelitve prepovedi diskriminacije zaradi spola in za posodobitev določb Zakona o enakih možnostih žensk in moških tako, da bodo usklajene z določbami drugih predpisov ter pravom EU. Prav tako je priporočil, da se v zakonodajo jasno in nedvoumno vključi prepoved t.i. presečne (intersekcijske) diskriminacije ter okrepi odpravljanje obstoječih sistemskih diskriminatornih določb v zakonodaji in podzakonskih aktih, aktih lokalne samouprave, internih aktih državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil ter v kolektivnih pogodbah. Priporočil je tudi ukrepe za večjo transparentnost zagotavljanja enakega plačila za primerljivo delo in okrepitev učinkovitosti varstva v primerih kršitev.

Zagovornik načela enakosti je v priporočilih Ministrstvu za pravosodje in drugim pripravljavcem akcijskega programa za invalide priporočil, naj predvidi ukrepe za odpravo obstoječih pravnih pomanjkljivosti glede opredelitve prepovedi diskriminacije zaradi invalidnosti in pripravi normativne in druge ukrepe za zagotavljanje varstva pravic pri komunikaciji ljudi z invalidnostmi v sodnih in drugih postopkih za vse ljudi z invalidnostmi.

Pripravljavcem akcijskega programa je tudi priporočil, naj predvidijo pravne in druge politične ukrepe za okrepitev pravnega varstva žrtev diskriminacije zaradi invalidnosti in drugih oblik diskriminacije oseb z invalidnostmi, zlasti zaradi nadlegovanja v delovnih razmerjih in v zvezi z delom ter pri preprečevanju povračilnih ukrepov.

Zagovornik načela enakosti je na podlagi ugotovitev iz postopka ugotavljanja domnevne diskriminacije senzorno oviranih oseb pri dostopu do televizijskih vsebin vladi priporočil aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju dostopnosti medijev osebam z invalidnostmi. Pravilnik pristojnega ministrstva, ki bi predpisoval tudi minimalne zahteve na tem področju, bi moral biti sprejet že konec leta 2011.

Zagovornik je vladi poleg odprave pomanjkljivosti na zakonodajnem področju priporočil še, naj zagotovi finančna sredstva za izboljšanje dostopnosti do informacij in televizije osebam s senzornimi ovirami.

Zagovornik je v priporočilu Ministrstvu za javno upravo izpostavil, da kršitev prepovedi diskriminacije predstavlja eno ključnih tveganj za človekove pravice v kontekstu razvoja in uporabe umetne inteligence (UI). Pripravljavcu je zato priporočil, da to vprašanje oziroma tveganje izrecno izpostavi in posebej osvetli v okviru relevantnih strateških ciljev, navedenih v osnutku programa. Zagovornik je priporočil tudi, da se v programu natančneje obrazloži vpliv UI na zagotavljanje enakosti spolov ter da razmisli o dodatnih ukrepih za zagotavljanje pravičnejšega dostopa do izobraževanja za ranljive skupine osebe s posebnimi potrebami s pomočjo UI. Prav tako je priporočil, da naj osnutek programa izpostavi tudi potencial UI za odkrivanje in preprečevanje širjenja spletnih sovražnih in nestrpnih vsebin. Zagovornik je priporočil tudi, da naj se pri ukrepih za izobraževanje in ozaveščanje podjetij in javnih organizacij o zagotavljanju pravnega in etičnega okvira pri razvoju, uvajanju in uporabi UI, posebno pozornost nameni vprašanju varstva pred diskriminacijo.

Priporočila Zagovornika iz leta 2020

Priporočila Zagovornika iz leta 2019