Zagovornik na podlagi ugotovljene diskriminacije ali pa za preprečevanje diskriminacije pripravlja priporočila državnim organom in drugim osebam javnega prava, pa tudi osebam zasebnega prava. Priporočila tako delimo na tista, namenjena odpravi diskriminacije, in tista, namenjena preprečevanju diskriminacije.

Za pripravo priporočil za odpravo diskriminacije Zagovornik diskriminacijo najprej ugotovi v oceni diskriminatornosti predpisa ali pa z oceno diskriminatornosti določenega ravnanja.

Pri priporočilih za preprečevanje diskriminacije pa Zagovornikovi svetovalci opozorijo na možno diskriminatornost predlogov zakonov in drugih predpisov in priporočila dajejo za spodbujanje enake obravnave na splošno.

Priporočila glede predlogov zakonov in predpisov

Zagovornik priporoča sprejetje tiste rešitve v predlogu ZSVarPre-H, po kateri bi se trenutno veljavnim dokazilom za dostop do socialne pomoči, s katerimi preživninski upravičenec dokazuje neprejemanje preživnine pri uveljavljanju te pravice, dodala možnost dokazovanja z »odločbo o priznanju nadomestila preživnine«. Glede predloga ZUPJS-J pa, da bi med dokazna sredstva sodile tudi »druge listine, iz katerih je razvidno, da oseba prejemkov ne prejema ali jih prejema v višini, ki je nižja od višine izvršilnega pravnega naslova«. Zagovornik se zavzema za čim večjo jasnost in določnost pri pravnem urejanju pogojev in načina uživanja ter uveljavljanja pravic, tudi z vidika položaja različnih ranljivih družbenih skupin. Tudi ljudje z omejeno funkcionalno zmožnostjo naj bodo zmožni že na podlagi zakonskega besedila razumeti svoj pravni položaj.

Zagovornik načela enakosti je na poslanke in poslance naslovil Priporočilo glede Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni asistenci (ZOA). Zagovornik je priporočila pripravljavcu novele, tj. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podal že v fazi javne razprave. Ker je ministrstvo le delno upoštevalo priporočila je zakonodajalcu priporočil dopolnitev zakona tako, da:

  • odpravi diskriminatorni starostni prag za pridobitev pravice do osebne asistence starejšim od 65 let;
  • v zakonu podrobneje opredeli položaj otrok k (oseb, mlajših od 18 let), ki jim bo zagotavljal uživanje vseh pravic in obveznosti skladno z njihovo starostjo in zrelostjo;
  • pri spreminjanju ZOA upošteva mednarodnopravne obveznosti Republike Slovenije, iz katerih izhaja, da finančni razlogi ne smejo biti ključni razlog za omejevanje socialnih pravic oziroma dostopa do njih.

Zagovornik je Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo kot pripravljavcu osnutka Predloga Zakona o varstvu potrošnikov poslal priporočilo z namenom izboljšanja besedila zakona z vidika zagotavljanja jasnosti in določnosti ter s tem pravne varnosti. Zagovornik je v letu 2020 zaključil 22 odstotkov primerov, ki so se nanašali na dostop do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji in preskrbo z njimi. To je eno od področij družbenega življenja, na katerem je diskriminacija na podlagi katerekoli osebne okoliščine z zakonom prepovedana.

Zagovornik je ministrstvu priporočil, naj v zakon vključi:

  • jasno določbo o prepovedi diskriminacije potrošnikov;
  • obveznosti glede zagotavljanja dostopnosti pri komunikaciji za potrošnike z invalidnostmi v ustreznih jezikih in pisavah;
  • prepoved oglaševanja, ki spodbuja k neenakopravnosti ali nestrpnosti in sovraštvu.

Zagovornik načela enakosti je priporočil Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da skladno s 14. členom Zakona o varstvu pred diskriminacijo opravi celovito presojo učinkov na enakopravnost, enake možnosti in enako obravnavo (ang. equality impact assessment):

  • pri merilu višine minimalnega dohodka, ki določa različne starostne pogoje glede na spol upravičencev;
  • pri načrtovanju ukrepov, ki naj bi bili ciljno usmerjeni zlasti v Rome, ki bi se jim v posebnih primerih obvezno po zakonu za 3 mesece denarno pomoči izplačevalo v naravi ter
  • pri uvajanju krivdnega razloga za neupravičenost do denarne pomoči zaradi pravnomočne pogojne obsodbe na kazen zapora, izrečene za naklepno kaznivo dejanje.

Pogoji za pravico denarne socialne pomoči morajo biti jasni in določni in s tem razvidni zlasti upravičencem (mdr. številni ljudje z invalidnostmi, motnjami v duševnem zdravju, funkcionalno nepismeni, ne znajo jezika…).

Zagovornik načela enakosti se je v okviru javne razprave odzval na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZDSP-1). Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je priporočil, da ob sodelovanju z drugimi deležniki, vključujoč romsko skupnost, analizira raznolikost vzrokov za neopravičene izostanke romskih učencev, njihovega zgodnjega osipništva in nenadaljevanja šolanja v srednješolskih programih ter identificira, kateri od že izvedenih programov so bili uspešni pri doseganju zastavljenih ciljev. Dodatno je ministrstvu priporočil, da opravi natančno oceno nujnosti in primernosti ukrepov in pripravi načrt ciljanih posebnih ukrepov za spodbujanje romskih otrok k doseganju osnovnošolske in višjih stopenj izobrazbe.

Zagovornik je Ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)priporočil, da v osnutku predloga zakona pojasni namene in cilje predlaganih sprememb zakonskih določb glede redefinicije primerne zaposlitve, podaljšanja obdobja javnih del in sprememb glede obravnave pritožb zoper odločbe Zavoda RS za zaposlovanje ter jih podkrepi s podatki in obrazloži kako MDDSZ zagotavlja sorazmernost predlaganih ukrepov. Priporočil je tudi, da predlog ZUTD-G dopolni in odpravi določbo veljavnega zakona, ki določa zahtevo po vstopnem znanju slovenskega jezika, saj ta razlikuje med registrirano brezposelnimi osebami na podlagi (osebne okoliščine) državljanstva, posredno pa lahko tudi na podlagi drugih osebnih okoliščin.

Zagovornik načela enakosti podpira ukrepe za povečevanja zmogljivosti slovenskega zdravstvenega sistema. Ob tem je ministrstvu za zdravje priporočil, naj se država zaveže z zakonom kot je ZZSISZ k doseganju ključnih ciljev določenih z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 – 2025 – Skupaj za družbo zdravja, zlasti cilju preseganju neenakosti v zdravju. Zagovornik tudi priporoča:

  • da se v osnutku zzsisz bolj konkretno določi cilje razvoja zadostnih kapacitet negovalnih bolnišnic in negovalnih domov ter potreb po ustrezni paliativni oskrbi bolnikov,
  • poleg pomanjkanja zdravnikov naslovi tudi potrebe po drugem ključnem zdravstvenem osebju, kot so medicinske sestre in negovalno osebje,
  • bolj konkretno določi cilje razvoja in preobrazbe zdravstvenega sistema z informatizacijo, digitalizacijo ter uvajanjem e-zdravja oz. telemedicine ter
  • določi potrebna namenska sredstva za zagotavljanje dostopnosti vseh zdravstvenih ustanov in njihovih storitev za ljudi z invalidnostmi in druge senzorno, komunikacijsko, gibalno in kognitivno ovirane.

Zagovornik načela enakosti je poslankam in poslancem Državnega zbora priporočil, da potrdijo novelo Kazenskega zakonika (KZ-1I), s katero se predlaga sprememba definicije kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja skladno z modelom afirmativnega soglasja oz. modelom »ja pomeni ja«. S tem bi se v slovenski kazenskopravni ureditvi uveljavil model pregona posilstva in spolnega nasilja, ki predstavlja najvišjo zaščito spolne avtonomije vseh. Hkrati model afirmativnega soglasja naslavlja problem spolnih stereotipov pri pregonu spolnih deliktov ter problem »vzorne žrtve« teh kaznivih dejanj, ki naj bi se – kot to zahteva tudi veljavna ureditev – storilcem morale upirati. S predlogom novele se model prisile tako zamenjuje z modelom soglasja. Prav tako je Zagovornik priporočil, da poslanke in poslanci potrdijo vladne amandmaje k predlogu novele, ki slednjega izboljšujejo z vidika zagotavljanja pravne varnosti ter vidika sorazmernosti kaznovanja.

Zagovornik načela enakosti je Ministrstvu za kulturo priporočil, da se v zakon vključi tudi zahteva po dostopnosti storitev, ki omogočajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, kot so spletna mesta, spletne aplikacije in elektronski programski vodniki, ali zagotavljanje informacij o dostopnosti in v dostopnih formatih. Priporočil je tudi, da regulatorno telo omogoči prejemanje pritožb v zvezi dostopnostjo ne le prek spletne strani (komunikacija prek računalnikov, pametnih telefonov), ampak tudi po pošti, osebno ter prek telefona. Zagovornik priporoča, da se v besedilu zakona namesto izraza »invalid« dosledno uporablja izraz »osebe z invalidnostmi«, v skladu z mednarodno konvencijo o pravicah invalidov (MKPI). Ministrstvu je priporočil še širitev določbe, ki določa, da je prepovedano spodbujati nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi točno določenih osebnih okoliščin tako, da bo to prepovedano tudi na podlagi »katerekoli druge osebne okoliščine«, skladno z Ustavo RS in Zakonom o varstvu pred diskriminacijo.

Zagovornik načela enakosti je Državnemu zboru priporočil uskladitev (dviga) višine subvencije najemnine glede na načrtovan dvig višine neprofitne najemnine in novo določbo, ki bi izrecno prepovedovala diskriminacijo pri nepremičninskem oglaševanju in na trgu nepremičnin. Poslankam in poslancem je priporočil tudi širitev kroga upravičencev do neprofitnega najema stanovanja v skladu z Direktivo 2003/109/ES o statusu nedržavljanov EU, ki so rezidenti za daljši čas ter, da v zakonu utemeljijo razpisna merila za izbor najemnikov javnih najemnih stanovanj (kot posebnega ukrepa za zagotavljanje enakosti po ZVarD) in uporabo pojma »oseba z invalidnostmi« namesto termina »invalid«. Zagovornik je 18. 8. 2020 v okviru javne razprave Ministrstvu za okolje in prostor na isti predlog zakona že posredoval priporočila, ki pa niso bila v celoti upoštevana.

Zagovornik je Državnemu zboru priporočil sprejetje Ustavnega zakona za dopolnitev Ustave RS z novim 62.a členom, ki jezikovnim manjšinam gluhih in gluhoslepih priznava pravico do rabe svojega jezika.

Zagovornik je ob tem priporočil tudi sprejem ustrezne zakonodaje, da bodo lahko ustavno zagotovljene pravice učinkovito zaživele na vseh področjih življenja, zlasti na področju izobraževanja. Ključno je, da se za uresničevane zakonodaje nameni tudi zadostne vire in da se obstoječe zakonodajne vrzeli glede rabe jezika gluhoslepih čimprej odpravi.

Zagovornik je glede novega osnutka novele zakona o varstvu javnega reda in miru ministrstvu priporočil, da v okviru sprememb določb, ki urejajo višino glob za prekršek nasilnega in drznega vedenja, kadar je ta storjen med osebami v sorodstvenem ali drugem razmerju, pri navajanju različnih razmerij med partnerji istega spola upošteva določbe Zakona o partnerski zvezi.

Prav tako je priporočil, da glede na predlagano dopolnitev 10. člena ZJRM-1 pripravljavec razmisli o določitvi zakonskih pogojev, pod katerimi lahko samoupravne lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo območja ali objekte, kjer prenočevanje ni dovoljeno, tudi če to nikogar ne vznemirja, ter da v obrazložitvi tega člena opravi natančen test sorazmernosti predlagane rešitve.

Zagovornik je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na podlagi ocene, da je Zakon o osebni asistenci diskriminatoren, priporočil, naj ga dopolni tako, da odpravi diskriminatorni starostni prag za pridobitev pravice do osebne asistence. Ministrstvu je tudi priporočil, naj skrbno prouči in ustrezno uredi položaj oseb, ki bi potrebovale osebno asistenco in so mlajše od 18 let.

V predlogu sprememb zakona je ministrstvo predvidelo tudi dvig vstopnega praga za upravičenost do pravice do osebne asistence s sedanjih 30 na 40 ur tedensko. To dejansko pomeni, da bi tisti, ki ne potrebujejo 40 ur pomoči tedensko, ne bili več upravičeni do te storitve. Zato je Zagovornik ministrstvu priporočil, naj ohrani obstoječi prag 30 ur tedenske pomoči in omogoči dostop do osebne asistence večjemu številu ljudi.

Zagovornik je Državnemu zboru priporočil, da se v predlogu novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določi zavezujoč mehanizem za zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov v poslovodnih in nadzornih organih gospodarskih družb. Zakonodajalca je opozoril, da Slovenija na tem področju v zadnjih letih nazaduje. Le 10 odstotkov slovenskih velikih podjetij, ki kotirajo na borzi, je imelo v letu 2020 izvršno direktorico. Leta 2019 je bilo takih podjetij 20 odstotkov. Za tri odstotne točke je v primerjavi z letom 2019 upadel tudi delež žensk v upravnih in nadzornih odborih – teh je le petina.

Predlog novele ZGD-1 sicer vsebuje mehke ukrepe za spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov v vodstvenih strukturah gospodarskih družb. Zagovornik je priporočil, da se v zakon zapiše, da je uvajanje teh ukrepov in politik za večjo uravnoteženost med spoloma v vodstvih podjetij obvezno. Za nespoštovanje tega določila pa naj bo predvidena tudi sorazmerna in odvračalna sankcija za neupoštevanje zakona. Izkušnje iz prakse namreč kažejo, da ko ukrepi niso zavezujoči, do sprememb pride počasi ali pa sploh ne, je izpostavil Zagovornik.

Zagovornik je pozdravil predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlog zakona vzpostavlja pravno podlago za ustrezno odpravo krivice, ki je nastala slepim zaradi napačnega tolmačenja zakonodaje. Te osebe in njihovi skrbniki med 1. 1. 2003 in 31. 12. 2016 niso mogli uveljavljati pravice do dodatka za nego otroka (pravice staršev) ter pravice do dodatka za pomoč in postrežbo (pravice otroka). Zagovornik je ministrstvu priporočil čimprejšnje sprejetje zakona.

Priporočila na veljavne zakone in druge predpise

Zagovornik načela enakosti je opravil oceno diskriminatornosti 101. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP7). Obravnavani člen določa vrednost in pogoje pridobitve enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke, rojene v času tik pred, med in leto po koncu epidemije novega koronavirusa, torej do 15. junija 2022. Zagovornik je ocenil, da predpis iz prejetja socialne ugodnosti neupravičeno izključuje tiste, ki imajo v Sloveniji začasno bivališče in v Sloveniji tudi prebivajo. Določa namreč, da lahko izredno pomoč prejmejo le upravičenci s stalnim bivališčem v Sloveniji. Tako po oceni Zagovornika nekatere osebe diskriminira na podlagi njihove osebne okoliščine stalnega prebivališča in državljanstva. Ker so žrtve diskriminacija otroci, gre po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo za hujšo obliko diskriminacije.

Zagovornik je Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve priporočil, da takoj prične s postopkom odprave diskriminatornosti zakona, v nasprotnem primeru bo glede na oceno o diskriminatornosti predpisa v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti.

Zagovornik načela enakosti je na vlado naslovil priporočilo glede Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki ga je sprejela 11. 9. 2021.

Odlok je med drugim določil, da lahko brez izpolnjevanja pogoja PCT vsak dostopa tudi do »nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami«. Odlok ob tem določa še, da nujno oskrbo zagotavljajo le prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila in pijačo, in specializirane prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, ko niso del trgovskih centrov.

Po odloku je tako izpolnjevanje pogoja PCT za dostop do nujnih življenjskih dobrin obvezno tudi za posameznike, ki želijo osnovne življenjske izdelke in potrebščine prevzeti pri humanitarnih organizacijah.

Med temi posamezniki so tudi necepljeni oziroma taki, ki še niso preboleli bolezni covid-19, kar pomeni, da bi morali za dostop do osnovnih dobrin najprej plačati strošek testiranja. Ker si kot socialno ogroženi tega ne morejo privoščiti, je tem osebam z odlokom dejansko onemogočen dostop do osnovnih življenjskih izdelkov in potrebščin. Ne morejo si namreč privoščiti niti nakupovanja v običajnih prodajalnah, v katere lahko vstopamo brez izpolnjevanja pogoja PCT.

Premoženjsko stanje je po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo osebna značilnost, zaradi katere nihče ne sme biti deležen slabše obravnave. Zagovornik je zato vladi priporočil, naj v izogib potencialni neenaki obravnavi najrevnejših prebivalcev v odlok vključi primerno prilagoditev, ki bi dostop do osnovnih življenjskih izdelkov in potrebščin omogočala tudi najrevnejšim.

Priporočil je, naj odlok dopolni in kot kraje nujne oskrbe izrecno navede tudi humanitarna skladišča, centre za razdeljevanje hrane in druge kraje, ki omogočajo brezplačen dostop do osnovnih življenjskih dobrin socialno ogroženim skupinam.

Zagovornik načela enakosti je v priporočilu glede Odloka o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni Covid-19, ki omejuje pravico zapustiti državo in vstopiti vanjo, opozoril na potencialno slabšo obravnavo tistih, ki niso imeli dostopa do cepljenja, tistih, ki niso preboleli Covid-19, in potomcev priseljencev ali tujih državljanov.

Vladi je zato priporočil, naj spremeni pogoje vstopa in izstopa iz države tako, da bodo skladni z načelom enakega obravnavanja ne glede na dostopnost cepiva, ne glede na dejstvo, ali je oseba prebolela COVID-19 ali ne, in ne glede na narodnost oziroma državljanstvo. Za vstop v državo oziroma izstop iz nje naj določi takšne pogoje, ki bodo dostopni vsem, ne glede na njihove osebne okoliščine. Kot primer je navedel negativni PCR test, ki ni starejši od 48 ur, oziroma karanteno.

Zagovornik je tudi dodal, da je pogojevanje izhoda iz države s plačilom kazni za tiste, ki zaradi svojih osebnih okoliščin ne izpolnjujejo pogojev za izhod, potencialno neskladno z odlokom, z zakonom o nalezljivih boleznih in z ustavo.

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnil posameznik s pozivom k oceni diskriminatornosti 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KP VIZ). Pobudnik meni, da 62. člen KP VIZ diskriminatorno zmanjšuje učno obveznost za 2 uri za moške s 35 leti delovne dobe, za ženske pa že po 30 letih delovne dobe. V praksi to pomeni, da moški za enako število opravljenih učnih ur 5 let prejemajo nižje plačilo kot ženske.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da zaradi sprememb pokojninske zakonodaje 62. člen KP VIZ, sprejet leta 1994, ni skladen z zakonodajnimi trendi na tem področju. Za razlikovanje med moškimi in ženskami po mnenju Zagovornika ni več utemeljenega razloga.

Zagovornik je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter reprezentativnim sindikatom priporočil, naj pristopijo k spremembi člena kolektivne pogodbe na način, da položaj moških in ženskih vzgojiteljev, pomočnikov vzgojitelja, varuha, učitelja in predavatelja višje šole pri zmanjšanju učne obveznosti izenačijo.

Priporočila za odpravo ugotovljenega diskriminatornega ravnanja

Zagovornik načela enakosti je ugotovil diskriminacijo javne uslužbenke pri dodelitvi letne ocene dela. Njena nadrejena je pri ocenjevanju upoštevala tudi njeno odsotnost zaradi koriščenja dopusta za nego in varstvo novorojenca. Uslužbenka je bila tako deležna slabše obravnavane zaradi njenih osebnih okoliščin starševstva in spola.

Na podlagi obravnavanega primera in možnosti, da se kriterij odsotnosti pri dodeljevanju letnih ocen dela lahko pojavi tudi v državnih organih in drugih javnih zavodih, je Zagovornik Ministrstvu za javno upravo priporočil izdajo okrožnice, v kateri naj vse državne organe in javne zavode opozori, da zniževanje letnih ocen dela zaradi upravičene odsotnosti z dela pomeni posredno diskriminacijo, ki je zakonsko prepovedana, in da morajo osebe, pristojne za ocenjevanje uslužbencev, to upoštevati pri dodeljevanju letnih ocen dela.

Priporočila za spodbujanje enakega obravnavanja

Zagovornik je Uradu Vlade RS za narodnosti kot koordinatorju in vsem pripravljavcem novega Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2021 – 2030 priporočil, naj se dokument nadgradi da:

  • bo iz dokumenta razvidno, da so ukrepi namenjeni vsem pripadnikom romske skupnosti, ki živijo v Sloveniji, vključno s Sinti;
  • bo v skladu z usmeritvami iz »Strateškega okvira EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov« (da se bodo cilji ukrepov v okviru vseh področnih politik prednostno in horizontalno nanašali na preprečevanje, zaznavanje in varstvo pred diskriminacijo ter odpravljanje diskriminacije in anticiganizma; da bodo ukrepi vsebovali opredeljene načine vključevanja in sodelovanja z romsko skupnostjo ter organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo s položajem in pravicami pripadnikov romske skupnosti, v vseh fazah oblikovanja in izvajanja politik; da bodo ukrepi odražali potrebe različnih skupin pripadnikov romske skupnosti glede na dodatna tveganja presečne diskriminacije zaradi starosti, spola, kraja bivanja, premoženjskega stanja in drugih osebnih okoliščin; da bodo ukrepi ovrednoteni glede učinkovitosti doseganja posameznih ciljev tako, da bo mogoče spremljati dejanski napredek izvajanja ukrepov in jih po potrebi prilagajati);
  • bodo dodani ukrepi za izboljšanje spoštovanja pravic, splošnega življenjskega standarda in vključenosti pripadnikov romske skupnosti v družbo v primerjavi s celotnim prebivalstvom (kot so jih opredelili zlasti mednarodni nadzorni mehanizmi za človekove pravice in mednarodne organizacije, Svet romske skupnosti RS, Varuh človekovih pravic in Zagovornik načela enakosti; evalvacija NPUR 2017-20220 in druge nacionalne raziskave, analize in študije in udeleženci posvetov v okviru projekta Nacionalna platforma za Rome):
  • bodo dodani ukrepi, katerih cilj bo odprava posledic epidemije covida-19 v romski populaciji.

Zagovornik je v okviru javne razprave o predlogu novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) Ministrstvu za pravosodje kot pripravljavcu predloga priporočil, da v obrazložitvi določbe, ki izjemoma dopušča zbiranje osebnih podatkov o narodni in/ali etnični pripadnosti, pojasni, da je zbiranje teh podatkov dopustno tudi v kontekstu izvajanja t.i. posebnih ukrepov za zagotavljanje enakosti. Hkrati je priporočil, da se v določbi jasno zapiše, da zaostreni pogoji zbiranja podatkov ne veljajo v primerih, kadar pristojni državni organi ukrepajo na področju ugotavljanja in odpravljanja diskriminacije. Zagovornik je priporočil tudi, da se v predlogu zakona ne uporabi termin »odvzem poslovne sposobnost«, ker ti v skladu z veljavno zakonodajo in Konvencijo o pravicah invalidov niso več mogoči. Nazadnje je Zagovornik priporočil, da se v predlog ZVOP-2 vključi dodatna določba, ki bo urejala varstvo osebnih podatkov v okviru uporabe novih tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, z vidika varstva temeljnih pravic, zlasti prepovedi diskriminacije.

Zagovornik načela enakosti je vladi priporočil, naj z vsemi razpoložljivimi viri in ukrepi zagotovi dosledno in čimprejšnje cepljenje najranljivejših skupin, še posebej starejših in oseb s kroničnimi boleznimi. Pri tem naj zagotovi tudi spoštovanje pravice do enake obravnave prebivalcev ne glede na njihov kraj bivanja. Opozoril je tudi, da strategija cepljenja jasno izpostavlja, da je starost najpomembnejši dejavnik tveganja za težji potek bolezni Covid-19, tveganje pa je večje tudi pri posameznikih z določenimi kroničnimi obolenji. Starost in zdravstveno stanje sta po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo osebni okoliščini, zaradi katerih nihče ne sme biti obravnavan slabše.

Zagovornik je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil, naj okrepi varstvo delavk, ki so pred kratkim rodile in delajo za določen čas. Zavzel se je zlasti za bolj učinkovito pravno varstva žrtev diskriminacije zaradi spola in drugih oblik diskriminacije žensk in moških v delovnih razmerjih. Priporočil je tudi proučitev različnih možnih rešitev za bolj varne in kontinuirane zaposlitve.

Zagovornik načela enakosti je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport priporočil, naj zagotovi izvajanje izobraževalnega procesa za vse otroke s posebnimi potrebami v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih, in ne samo tistim, ki se izobražujejo v šolah s prilagojenim programom in specializiranih zavodih. Ustavno sodišče je konec decembra 2020 vladi dalo navodilo, naj s 4. januarjem 2021 omogoči odprtje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami.

S priporočilom Zagovornik Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport opozarja, da mora ob ponovnem zaprtju šol sklep ustavnega sodišča upoštevati, in sicer tako, da bodo do pouka v šolah upravičeni vsi otroci s posebnimi potrebami.

Zagovornik načela enakosti je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil odpravo pravnih pomanjkljivosti glede opredelitve prepovedi diskriminacije zaradi spola in za posodobitev določb Zakona o enakih možnostih žensk in moških tako, da bodo usklajene z določbami drugih predpisov ter pravom EU. Prav tako je priporočil, da se v zakonodajo jasno in nedvoumno vključi prepoved t.i. presečne (intersekcijske) diskriminacije ter okrepi odpravljanje obstoječih sistemskih diskriminatornih določb v zakonodaji in podzakonskih aktih, aktih lokalne samouprave, internih aktih državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil ter v kolektivnih pogodbah. Priporočil je tudi ukrepe za večjo transparentnost zagotavljanja enakega plačila za primerljivo delo in okrepitev učinkovitosti varstva v primerih kršitev.

Zagovornik načela enakosti je v priporočilih Ministrstvu za pravosodje in drugim pripravljavcem akcijskega programa za invalide priporočil, naj predvidi ukrepe za odpravo obstoječih pravnih pomanjkljivosti glede opredelitve prepovedi diskriminacije zaradi invalidnosti in pripravi normativne in druge ukrepe za zagotavljanje varstva pravic pri komunikaciji ljudi z invalidnostmi v sodnih in drugih postopkih za vse ljudi z invalidnostmi.

Pripravljavcem akcijskega programa je tudi priporočil, naj predvidijo pravne in druge politične ukrepe za okrepitev pravnega varstva žrtev diskriminacije zaradi invalidnosti in drugih oblik diskriminacije oseb z invalidnostmi, zlasti zaradi nadlegovanja v delovnih razmerjih in v zvezi z delom ter pri preprečevanju povračilnih ukrepov.

Zagovornik načela enakosti je na podlagi ugotovitev iz postopka ugotavljanja domnevne diskriminacije senzorno oviranih oseb pri dostopu do televizijskih vsebin vladi priporočil aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju dostopnosti medijev osebam z invalidnostmi. Pravilnik pristojnega ministrstva, ki bi predpisoval tudi minimalne zahteve na tem področju, bi moral biti sprejet že konec leta 2011.

Zagovornik je vladi poleg odprave pomanjkljivosti na zakonodajnem področju priporočil še, naj zagotovi finančna sredstva za izboljšanje dostopnosti do informacij in televizije osebam s senzornimi ovirami.

Zagovornik je v priporočilu Ministrstvu za javno upravo izpostavil, da kršitev prepovedi diskriminacije predstavlja eno ključnih tveganj za človekove pravice v kontekstu razvoja in uporabe umetne inteligence (UI). Pripravljavcu je zato priporočil, da to vprašanje oziroma tveganje izrecno izpostavi in posebej osvetli v okviru relevantnih strateških ciljev, navedenih v osnutku programa. Zagovornik je priporočil tudi, da se v programu natančneje obrazloži vpliv UI na zagotavljanje enakosti spolov ter da razmisli o dodatnih ukrepih za zagotavljanje pravičnejšega dostopa do izobraževanja za ranljive skupine osebe s posebnimi potrebami s pomočjo UI. Prav tako je priporočil, da naj osnutek programa izpostavi tudi potencial UI za odkrivanje in preprečevanje širjenja spletnih sovražnih in nestrpnih vsebin. Zagovornik je priporočil tudi, da naj se pri ukrepih za izobraževanje in ozaveščanje podjetij in javnih organizacij o zagotavljanju pravnega in etičnega okvira pri razvoju, uvajanju in uporabi UI, posebno pozornost nameni vprašanju varstva pred diskriminacijo.

Priporočila Zagovornika iz leta 2020

Priporočila Zagovornika iz leta 2019