Zagovornik na podlagi ugotovljene diskriminacije ali pa za preprečevanje diskriminacije pripravlja priporočila državnim organom in drugim osebam javnega prava, pa tudi osebam zasebnega prava. Priporočila tako delimo na tista, namenjena odpravi diskriminacije, in tista, namenjena preprečevanju diskriminacije.

Za pripravo priporočil za odpravo diskriminacije Zagovornik diskriminacijo najprej ugotovi v oceni diskriminatornosti predpisa ali pa z oceno diskriminatornosti določenega ravnanja.

Pri priporočilih za preprečevanje diskriminacije pa Zagovornikovi svetovalci opozorijo na možno diskriminatornost predlogov zakonov in drugih predpisov in priporočila dajejo za spodbujanje enake obravnave na splošno.

Priporočila glede predlogov zakonov in predpisov

Zagovornik je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podal priporočilo k osnutku predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni asistenci. Zagovornik izraža previdnost nad rešitvami, ki ne širijo, ampak ožijo ali so že doslej zoževale dostopnost osebne asistence, npr. načrtovano zvišanje praga upravičenosti do osebne asistence iz 30 na 40 ur tedensko ter starostni prag, ki preprečuje pridobitev pravice do osebne asistence starejšim od 65 let in mlajšim od 18 let. Zagovornik v priporočilu opozarja tudi na prepoved diskriminacije ter pozitivne obveznosti države po Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, v skladu s katerimi finančni razlogi ne smejo biti ključni za omejevanje socialnih pravic oziroma dostopa do njih.

Zagovornik je Državnemu zboru priporočil, da se v predlogu novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določi zavezujoč mehanizem za zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov v poslovodnih in nadzornih organih gospodarskih družb. Zakonodajalca je opozoril, da Slovenija na tem področju v zadnjih letih nazaduje. Predlog novele ZGD-1 sicer vsebuje mehke ukrepe, s katerimi naj bi se spremljala in spodbujala uravnotežena zastopanost spolov v vodstvenih strukturah gospodarskih družb. Vendar pa mednarodna primerjalna praksa kaže, da so na tem področju ukrepi uspešni, kadar so zavezujoči in podkrepljeni s sankcijami, zato je priporočil določitev pravno zavezujočega mehanizma.

Slovenija je namreč v zadnjem letu v smislu zastopanosti žensk v vodstvenih strukturah podjetij nazadovala. Leta 2019 je bil delež izvršnih direktoric slovenskih podjetij, ki kotirajo na borzi, še 20-odstoten, v letu 2020 pa je upadel na samo 10 % žensk med izvršnimi direktorji. Podoben trend je pri zastopanosti žensk v upravnih in nadzornih odborih – delež žensk je s slabih 25% v letu 2019 v prvi polovici leta 2020 upadel za tri odstotne točke.

Priporočila na veljavne zakone in druge predpise

Priporočila za odpravo ugotovljenega diskriminatornega ravnanja

Zagovornik je Ministrstvu za javno upravo posredoval priporočilo v zvezi z osnutkom Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025. V priporočilu je Zagovornik izpostavil, da kršitev prepovedi diskriminacije predstavlja eno ključnih tveganj za človekove pravice v kontekstu razvoja in uporabe umetne inteligence (UI). Pripravljavcu je zato priporočil, da to vprašanje oziroma tveganje izrecno izpostavi in posebej osvetli v okviru relevantnih strateških ciljev, navedenih v osnutku programa. Zagovornik je priporočil tudi, da se v programu natančneje obrazloži vpliv UI na zagotavljanje enakosti spolov ter da razmisli o dodatnih ukrepih za zagotavljanje pravičnejšega dostopa do izobraževanja za ranljive skupine osebe s posebnimi potrebami s pomočjo UI. Prav tako je priporočil, da naj osnutek programa izpostavi tudi potencial UI za odkrivanje in preprečevanje širjenja spletnih sovražnih in nestrpnih vsebin. Nazadnje je Zagovornik priporočil, da naj se pri ukrepih za izobraževanje in ozaveščanje podjetij in javnih organizacij o zagotavljanju pravnega in etičnega okvira pri razvoju, uvajanju in uporabi UI, posebno pozornost nameni vprašanju varstva pred diskriminacijo.

Priporočila za spodbujanje enakega obravnavanja

Zagovornik načela enakosti je na podlagi ugotovitev iz postopka ugotavljanja domnevne diskriminacije senzorno oviranih oseb pri dostopu do televizijskih vsebin vladi priporočil aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju dostopnosti medijev osebam z invalidnostmi. Pravilnik pristojnega ministrstva, ki bi predpisoval tudi minimalne zahteve na tem področju, bi moral biti sprejet že konec leta 2011.

Zagovornik je vladi poleg odprave pomanjkljivosti na zakonodajnem področju priporočil še, naj zagotovi finančna sredstva za izboljšanje dostopnosti do informacij in televizije osebam s senzornimi ovirami.

Priporočila Zagovornika iz leta 2020

Priporočila Zagovornika iz leta 2019