Pozivanje k diskriminaciji na spletnem portalu

Zagovornik načela enakosti je dne 2. 8. 2019 na strani spletnega medija Pomurec.com pod novico na temo simpozija, ki je potekal v spomin na žrtve genocida med 2. svetovno vojno, zasledil komentarja dveh uporabnikov portala, v katerih je prepoznal diskriminatorne izjave, ki so spodbujale sovraštvo in nestrpnost do Romov, na način, ki ga Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) opredeljuje kot pozivanje k diskriminaciji.

Pozivanje k diskriminaciji je po 10. členu ZVarD prepovedano. Poleg tega ZVarD k hujšim prepovedanim ravnanjem v okviru te oblike diskriminacije šteje zlasti podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji. Kot diskriminacija pa je prepovedano tudi javno opravičevanje zapostavljanja ali preziranja oseb ali skupine oseb zaradi osebnih okoliščin kot tudi opravičevanje idej o prevladi ali večvrednosti osebe ali skupine oseb z določenimi značilnostmi, ki izvirajo iz navedenih osebnih okoliščin nad tistimi, ki niso člani te skupine.

Zagovornik je sporna komentarja najprej želel prijaviti prek funkcije na portalu »prijavi neprimerno vsebino«, ki pa ni delovala. Zato je na elektronski naslov uredništva portala poslal dopis, v katerem je skladno z drugo alinejo 21. člena ZVarD portalu priporočil, da ažurno poskrbi za odpravljanje sovražnega govora in nestrpnosti na svojem portalu, posebej v komentarjih k objavljenim novicam oz. člankom. Zagovornik je portalu predlagal umik tistih komentarjev, za katere v smislu predstavljene obrazložitve obstaja velika verjetnost, da so diskriminatorni. Ob tem je Zagovornik še opozoril uredništvo portala, da so pripadniki Romov v Sloveniji posebej zaščitena narodna skupnost – tako s 65. členom Ustave Republike Slovenije kot s posebnim Zakonom o romski skupnosti (Uradni list RS, št. 33/07) in z mednarodno Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin, ki jo je Republika Slovenija zakonsko ratificirala dne 25. 2. 1998. Ta v svojem 4. členu prepoveduje vsako diskriminacijo, ki temelji na pripadnosti narodni manjšini, v 6. členu pa, da pogodbenice sprejemajo ustrezne ukrepe za varstvo oseb, ki so lahko ogrožene zaradi diskriminacije.

Zagovornik je skladno s svojo obveznostjo po 145. členu Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami) zoper avtorja komentarjev Okrožnemu državnemu tožilstvu v Murski Soboti naznanil sum storitve kaznivega dejanja po 1. in 2. odstavku 297. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17; v nadaljevanju: KZ-1), ki opredeljuje kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ker Zagovornik s strani portala ni prejel odgovora in ker je bilo po ponovnem vpogledu na spletno stran ugotovljeno, da sporna komentarja takrat še nista bila odstranjena, je Zagovornik dne 22. 8. 2019 na podlagi 34. člena ZVarD po uradni dolžnosti sprožil svoj upravni postopek ugotavljanja diskriminacije (po 5. poglavju ZVarD). V tej zadevi gre za vprašanje domnevne diskriminacije večjega števila oseb romske narodnosti, zato Zagovorniku po zakonu soglasja za uvedbo postopka ni bilo treba pridobiti, obenem pa je ocenil, gre za zadevo, ki jo je treba nasloviti kot splošno pomembno za razjasnitev vprašanja varstva pred diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti.

Zagovornik je na podlagi izvedenega postopka po ZVarD izdal odločbo, s katero je ugotovil obstoj pozivanja k diskriminaciji iz 10. člena ZVarD, ki ga je svojo opustitvijo uredniškega dela dopustil portal. Zagovornik se je pri obrazložitvi odločbe naslonil tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice Delfi AS proti Estoniji in pa na Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 s spremembami), ki v tretjem odstavku 9. člena določa, da mora izdajatelj, ki v okviru medija dovoljuje komentiranje javnosti, oblikovati pravila za komentiranje ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju, komentarje, ki niso v skladu z objavljenimi pravili, pa mora umakniti v najkrajšem možnem času po prijavi oziroma najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi. Zagovornik je ugotovil, da je portal pravila objavil med Splošnimi pogoji na svoji spletni strani, vendar jih v tem primeru ni izvajal.

V komentarjih so se nahajale neprikrite grožnje, zmerjanja in žalitve pripadnikov romske skupnosti kot nevrednih življenja in vsakršnega človeka vrednega mesta v družbi. Izražale so obžalovanje, da je bil poskus iztrebljanja romskega prebivalstva v obdobju druge svetovne vojne in holokavsta »nedokončan« oz. »neuspešen«, kar učinkuje kot zmerjanje in žalitev vseh pripadnikov romske skupnosti. To hkrati velja za izključevalne izjave, kot so »gamad«, »nesnaga« in druge izključevalne opredelitve. Oba pisca komentarjev sta se posmehovala počastitvi spomina na žrtve genocida nad Romi. S tem sta žalila dostojanstvo vseh žrtev holokavsta, zlasti pa v Sloveniji živečih Romov. Iz namena izjav v obeh spornih komentarjih in izkaza situacije na podlagi pregleda tudi drugih komentarjev ob predmetni objavi na spletnem portalu je moč tudi sklepati, da obstaja zelo visoka stopnja verjetnosti, da sta oba pisca s svojimi izjavami javno spodbujala in razpihovala nestrpnost, razdor med ljudmi ter sovraštvo zoper pripadnike romske skupnosti. Poleg tega je v obeh izjavah (ki se sklicujeta na Adolfa Hitlerja) prepoznati zagovarjanje idej o večvrednosti ene rase nad drugo ter javno odobravanje, opravičevanje in zagovarjanje izvršenih dejanj genocida nad Romi v obdobju druge svetovne vojne. Vse skupaj pomeni nesporen napad na temeljne civilizacijske norme, uveljavljene po koncu druge svetovne vojne: prepoved kaznivih dejanj zoper človečnost, prepoved smrtne kazni, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, prepoved kršitve človekovega dostojanstva, prepoved diskriminacije. V okviru varstva pred diskriminacijo po ZVarD pa navedbe obeh komentatorjev pomenijo hujša prepovedana ravnanja v smislu pozivanja k diskriminaciji, saj gre za podajanje rasno in narodnostno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji (konkretno k odvzemu socialne pomoči za Rome in k fizičnemu nasilju zaradi rase oziroma narodnosti), obenem pa gre tudi za javno opravičevanje zapostavljanja ali preziranja Romov ter opravičevanje idej o prevladi ali večvrednosti neromskega prebivalstva Slovenije nad pripadniki romske skupnosti.

Portal je v odgovoru na ponovno poizvedbo Zagovornika navedel, da se strinja, da so bili komentarji diskriminatorni in neprimerni ter da se obenem zaveda problematike sovražnega govora in nestrpnosti. Neprimerne komentarje so na portalu izbrisali. Navedel je tudi, da komentarji ne odražajo stališča uredniške politike portala. Glede neodzivnosti je direktor zavoda, ki je izdajatelj portala, pojasnil, da uredništvo portala deluje na drugem naslovu in ne na tistem, na katerega je dopise pošiljal Zagovornik in da je odgovorni urednik druga oseba kot tista, ki jo je v dopisih navedel Zagovornik.

Zagovornik odgovoru ni sledil; naslov uredništva in ime glavnega urednika portala je namreč pridobil v javno dostopnem Razvidu medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Zato je kot naslovnika svojega dopisa v postopku predmetne zadeve uporabil naslov in ime glavnega urednika, navedena v Razvidu medijev. Če so bili podatki napačni, bi za ažurni popravek moral poskrbeti sam izdajatelj medija, kakor to določa prvi odstavek 14. člena Zakona o medijih. Zagovornik je opozoril, da tudi na elektronske dopise, poslane na javno objavljene elektronske naslove, ni prejel odziva. Ker tudi spletna funkcija »prijavi neprimerno vsebino« ob spornih komentarjih ni delovala, Zagovornik ni bil uspešen v predhodnih prizadevanjih za odstranitev komentarjev. Zato se je na koncu odločil za sprožitev postopka ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti.

ZVarD v 4. členu izrecno določa, da je prepovedano ravnanje mogoče izvršiti ne le na način storitve (torej aktivnega ravnanja zavezanca), temveč tudi na način opustitve (torej pasivnega ravnanja zavezanca, ki ga zavezuje zakonska obveznost). Človekova pravica, ki je bila z opustitvijo prizadeta, je pravica do enakosti, določena v prvem odstavku 14. člena Ustave Republike Slovenije, pravica oseb romske narodnosti do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave ter pravice oseb na ozemlju Republike Slovenije, ki izhajajo iz 63. člena ustave, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni pa opredeljuje kot protiustavno. Tudi konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije v členu 5.b. opredeljuje pravico pravice do osebne varnosti in državne zaščite pred nasiljem ali telesnimi poškodbami, ne glede na to, ali jih zadajo državni organi ali skupina, ustanova ali posameznik.

2019-12-03T17:28:14+00:0003.12. 2019|