Zagovornik načela enakosti (v nadaljevanju: Zagovornik) je prejel predlog za obravnavo, v katerem je predlagatelj navedel, da sofinanciranje radijskih oddaj radia Romic s strani Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti krši načela javnega naročanja oz. razpisov in s tem onemogoča enake konkurenčne možnosti drugim. Radio Romic naj bi bil v privilegiranem položaju, drugi romski radii pa diskriminirani.

Urad za narodnosti je imel namreč s Svetom Romske skupnosti (SRS) kot krovno organizacijo Romov v Sloveniji sklenjeno Pogodbo o sofinanciranju Sveta Romske skupnosti Republike Slovenije, v okviru katere je bilo za Romski informativni center in radio Romic v letu 2019 zagotovljenih 50.000 EUR. Za sofinanciranje svojega spletnega radia pa se je moral predlagatelj potegovati za sredstva na razpisu Ministrstva za kulturo, namenjenega romski skupnosti. Merilo takšnega razlikovanja naj bi bilo v favoriziranju avtohtonih Romov iz Prekmurja, na področju katerega deluje radio Romic (in kjer je sedež Zveze Romov Slovenije – ZRS). Predlagatelj meni, da ni več razlogov za posebno prednostno obravnavanje ZRS in radia Romic, saj je stanje zdaj drugačno kot pred leti, ko je bila ZRS edina in za vse Rome v Sloveniji reprezentativna romska zveza, kar pa danes ni več, kot tudi radio Romic ni več edini romski radio v Sloveniji.

Zagovornik je v zadevi izvedel postopek ugotavljanja diskriminacije skladno z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) in Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ugotavljal je obstoj neposredne diskriminacije predlagatelja s strani Urada za narodnosti na podlagi intersekcije osebnih okoliščin narodnosti in kraja stalnega prebivanja (kot »druge osebne okoliščine«) oziroma avtohtonosti.

Urad za narodnosti je v postopku zavrnil očitek, da gre pri financiranju radia Romic za neposredno ali posredno diskriminacijo. Stanje v letu 2019, zaradi katerega predlagatelj zatrjuje diskriminacijo, naj bi bilo posledica razvoja romske skupnosti, njene organiziranosti in delovanja.

Do uveljavitve Zakona o romski skupnosti (ZRomS-1) leta 2007 je bila ZRS krovna organizacija Romov v Sloveniji, zato je država njeno delovanje podpirala neposredno moralno in materialno. Bila je kompetenten sogovornik države, saj drugih organizacij romske skupnosti ni bilo.

Leta 2003 je bil v okviru ZRS ustanovljen Romski informativni center in radio Romic, ki ga je država preko ZRS potem prav tako moralno in finančno podpirala. Kot samostojni romski radio predstavlja radio Romic, kot je poudaril urad, tudi v evropskem merilu unikat.

Z uveljavitvijo ZRomS-1 je krovna organizacija slovenskih Romov postal Svet romskih skupnosti (SRS). Ta je sprejel in potrdil Program dela in finančni načrt Sveta za leto 2019, ki vključuje tudi radio Romic. Urad za narodnosti je s SRS sklenil Pogodbo o sofinanciranju (v nadaljevanju: pogodba). Nadalje je urad navedel, da je pogodbo s SRS tudi za radio Romic sklenil prav zato, ker je podprl odločitev SRS kot krovne organizacije romske skupnosti v Sloveniji, da radio Romic vključi v svoj program dela in finančni načrt.

Čeprav radio Romic ni edini medij, ki oddaja specifično vsebino in je v lasti in urednikovanju pripadnikov in organizacij romske skupnosti, pa je edini »romski« medij z lastno radijsko frekvenco. Prav zato, da ohrani ta dosežek romske skupnosti, je Urad za narodnosti podprl stabilno financiranje radia Romic oz. vključitev le-tega v omenjano pogodbo.

Se pa urad zaveda, da takšna ureditev ni (povsem) ustrezna – predvsem z vidika dejstva, da področje informativne in medijske dejavnosti spada v pristojnost Ministrstva za kulturo. To vsako leto objavlja javni razpis na področju medijev, na katerega se lahko s svojimi medijskimi vsebinami prijavijo različni mediji, tudi romski. Zato namerava urad kulturnemu ministrstvu predlagati prevzem celotnega sofinanciranja informativnih in medijskih vsebin italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, saj gre za delovno področje ministrstva, za kar da ima ministrstvo na razpolago tudi ustrezne vire (tudi kadrovske). Urad za narodnosti pa da bo v zvezi s tem pripravil pisni predlog, vezan na aktualno pripravo spremembe Zakona o medijih (ZMed). Med področji predlaganih sprememb ZMed je tudi posodobljena definicija javnega interesa, kjer naj bi v povezavi s financiranjem medijev večjo težo dajali vsebinam, ki jih v medijih primanjkuje.

Zagovornik je v postopku predlagatelja in Urad za narodnosti kot zavezanca večkrat pozval k izjasnitvi o navedbah druge strani. Ugotovil je, da tudi predlagatelj priznava zgodovinski pomen radia Romic in ne postavlja pod vprašaj finančne podpore temu radiu same po sebi. Nasprotuje pa spremembi financiranja s strani Urada za narodnosti po letu 2015, po katerem je – z izjemo leta 2016 – urad sofinanciral le radio Romic. Temu je očitno, kakor je to predstavil urad, botrovala takratna ekonomska kriza oz. z njo povezani vladni ukrepi. V tem okviru je bilo eno leto (2016) negotovo tudi sámo financiranje radia Romic. Potem pa se je urad odločil, da pripravo razpisov za financiranje medijske dejavnosti in v tem okviru tudi (drugih) romskih radijskih oddaj prepusti Ministrstvu za kulturo, saj da to, kakor je zadevo predstavil urad, spada prvenstveno v delokrog ministrstvo oziroma njegovo pristojnost. To pa potrjuje tudi predvidena sprememba ZMed. Po letu 2015 (oz. 2016) je z nastankom še enega romskega radia nastala nujna potreba po enakopravni obravnavi obeh radiev preko sistema javnega razpisa. Tega se očitno zaveda tudi Urad za narodnosti, ki zato zagovarja prenos sofinanciranja tudi radia Romic na Ministrstvo za kulturo – v povezavi s predvideno spremembo ZMed. Do takrat pa urad zagovarja, da ima za sofinanciranje radia Romic jasno pravno podlago. Tu gre za določbe ZRomS-1 o financiranju (13. do 15. člen). Pri tem je ključna določba 15. člena, po kateri se sredstva za delovanje SRS zagotavljajo v državnem proračunu (med drugim s pogodbo z Uradom za narodnosti o sofinanciranju). K nalogam SRS pa po 3. in 4. alineji sedmega odstavka 10. člena ZRomS-1 spada tudi spodbujanje dejavnosti za ohranjanje romskega jezika in kulture in spodbujanje in organiziranje kulturne, informativne, založniške in druge dejavnosti, pomembne za razvoj romske skupnosti.

Zagovornik je ugotovil, da radio Romic sicer dejansko uživa s strani Urada za narodnosti posebno podporo, toda bistven razlog te izjemne podpore temelji na posebnem pomenu radia Romic, ki je v njegovi izredni zgodovinski kulturni pridobitvi romske skupnosti, ne glede na njeno avtohtonost ali neavtohtonost. Nenazadnje njegovo tedensko oddajo »Prisluhnite Romom – Šunen le Romen« oddajajo tudi druge radijske postaje, tudi s področji netradicionalne romske poselitve, med drugim mariborski Radio Marš in ljubljanski Radio Študent.[1] Doseženo raven podpore radiu Romic bi morali ohraniti, saj bi zmanjšanje stabilnosti financiranja pomenilo ukrep, ki nasprotuje duhu Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, po logiki katerega zmanjševanje že doseženih pravic ni sprejemljivo. Na robu takšne ogroženosti sta se radio Romic in z njim romska skupnost znašla v letu 2016, ko urad zanj ni priskrbel stabilnih finančnih sredstev.

Zagovornik je v postopku nadalje ugotovil, da spletni radio predlagatelja ni v primerljivem položaju kot radio Romic. Slednji obstaja, se razvija in krepi od leta 2003, ko je bil ustanovljen s strani romske skupnosti z namenom postaviti in upravljati skupnostni radio. Zaposluje več novinarjev in novinark iz romske skupnosti ter redno oddaja svoj program. Ima profesionalni studio z ustrezno opremo in svoje uredniške prostore. Redni sodelavci radia so postali tudi glavni sodelavci radijske in televizijske oddaje za Rome v javnem mediju RTV Slovenija. Romic je poleg tega tudi valilnica kadrov za romske programe v javnem mediju. Dolgo časa je bila to edina popolnoma romska medijska produkcija, medtem ko so druge oddaje, namenjene romski skupnosti, predvajale zasebne radijske postaje.[2]

Skladno z navedenim je Zagovornik svoj postopek ugotavljanja diskriminacije zaključil z ugotovitvijo, da Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti ne krši prepovedi diskriminacije, s tem ko za radio Romic zagotavlja finančna sredstva v okviru letnega sofinanciranja Sveta romske skupnosti Republike Slovenije.   

Vendarle pa Zagovornik obenem tudi šteje, da bi ob pripoznanju posebnega pomena za kulturno in informativno dejavnost oziroma za ohranjanje romskega jezika in kulture tudi drugi romski radijski mediji potrebovali posebno spodbudo in podporo države za svoj nadaljnji razvoj in krepitev do stopnje, na kateri se že nahaja radio Romic. Pri tem Zagovornik poudarja, da t. i. pogoj avtohtonosti ne sme igrati vloge pri tem, kateri radio podpreti in kateri ne, pač pa morajo biti ključna merila kakovosti. Nenazadnje je tudi posebni poročevalec Združenih narodov za manjšine v svojem posebnem poročilu za Slovenijo z dne 8. 1. 2019 priporočil, naj se v zakonodaji in drugih ukrepih odstrani razlikovanje na avtohtone in neavtohtone romske skupnosti, ki da ni v nikakršno pomoč, temveč je bolj verjetno škodljivo in morda diskriminatorno.[3] Treba bi bilo najti način, da se pozitivne izkušnje z delovanjem lokalnega radijskega programa radia Romic uporabi za nadaljnje zagotavljanje lokalnih frekvenc romski skupnosti za ustanavljanje, vodenje in ustvarjanje lokalnih programov.

[1] http://www.rromic.com/dejavnost.html

[2] Teja Lesjak, Romi v slovenskih medijih in romski mediji v Sloveniji, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, mentorica Sandra Bašić Hrvatin, 2008, str. 37.

[3] https://undocs.org/A/HRC/40/64/ADD.1, Paragraph 62 a) and b)