Dejstva

Zagovornik načela enakosti (v nadaljevanju: Zagovornik) je obravnaval pobudo predlagatelja v zvezi s starši, katerim po razvezi ali razhodu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo in jim je določen znesek preživnine, ki jo morajo plačevati zanje. Ko banke skladno z Zakonom o potrošniških kreditih (ZPotK-2)[1] ugotavljajo kreditno sposobnost zavezanca za preživnino, slednjo upoštevajo kot izdatek, to pa niža kreditno sposobnost starša, zavezanca za preživnino. To naj bi slednjega postavilo v slabši položaj v primerjavi z drugim od staršev, ki mu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Stroški, ki jih mora ta plačevati za otroke, naj namreč ne bi bili avtomatično upoštevani pri oceni kreditne sposobnosti.

V Sloveniji so otroci po razvezi ali razhodu staršev v 75 % primerov dodeljeni v varstvo in vzgojo materam.[2] To pomeni, da so večinoma v vseh teh primerih očetje tisti, ki imajo poleg pravice do stikov z otroki dolžnost plačevati preživnino zanje. Posledično naj bi bili ti očetje ocenjeni kot kreditno manj sposobni, medtem ko naj te matere s strani bank ne bi bile deležne tako stroge ocene svoje kreditne sposobnosti. To naj bi nadalje generiralo slabše življenjske razmere teh očetov, kar pa naj bi imelo za posledice tudi slabše življenjske razmere njihovih otrok, saj jim ti očetje ne bi mogli nuditi tiste življenjske ravni, ki bi jim jo lahko, če bi ne bili toliko nižje ocenjeni za svojo kreditno sposobnost.

Pravne podlage

Zagovornik je pobudo predlagatelja sprejel kot pobudo za oceno diskriminatornosti predpisov. Tako je ravnal na podlagi 38. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), po katerem Zagovornik, če oceni, da je kakšen zakon ali drug predpis diskriminatoren, o tem lahko obvesti predlagatelja postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ali z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. V postopku je Zagovornik ocenjeval, ali bi bili predpisi lahko posredno diskriminatorni na podlagi intersekcije spola in starševstva.

Diskriminacija zaradi osebnih okoliščin je po ZVarD prepovedana. Pri diskriminaciji mora biti specifična osebna okoliščina razlog za slabšo obravnavo. Med osebne okoliščine, skladno s 1. členom ZVarD, štejejo spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali katerakoli druga osebna okoliščina.

Določbi 10. in 42. člena ZPotK-2 banko zavezujeta, da pred sklenitvijo kreditne pogodbe oceni kreditno sposobnost potrošnika na podlagi informacij o prihodkih in izdatkih ter drugih finančnih in ekonomskih okoliščinah potrošnika oziroma o njegovem premoženjskem stanju, o čemer podatke pridobi od potrošnika in iz zbirk osebnih podatkov. Upravljanje bank s tveganji, kamor sodijo tudi kreditna tveganja, je urejeno s Sklepom o ureditvi notranjega upravljanja, upravljanem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice.[3] Obveznost plačevanja preživnin je določena v Družinskem zakoniku[4] (DZ). Za obseg stroškov preživljanja pri starših, ki so jim otroci zaupani v varstvo in vzgojo, je Zagovornik preučil Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih[5] (ZSVarPre). Kot enega ključnih dokumentov je upošteval tudi Sklep Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva[6], ki je začel veljati 1. 11. 2019.

Po DZ mora sodišče preživnino za otroka odmeriti tako, da upošteva korist otroka. Primerna mora biti za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. O višini preživnine se starša otroka lahko sporazumeta, vendar pa sodišče predlog tudi zavrne, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka.

Določba 26. člena ZSVarPre kot znesek, ki predstavlja minimalni dohodek za otroka, določa delež osnovnega zneska minimalnega dohodka (OMD). Za otroka minimalni dohodek, ki naj bi zadoščal za preživetje, predstavlja 59 % OMD, kar trenutno znaša 237,29 EUR. V primeru enostarševske družine pa je ta delež 77 % OMD, kar trenutno znaša 309,68 EUR.

V obravnavani zadevi je znesek pomemben predvsem zato, ker ga upošteva Sklep Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Ta Sklep v drugem odstavku 6. člena določa, da mora potrošniku ne glede na višino dohodka »po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči« (t.j. ZSVarPre).

Ocena Zagovornika

Zagovornik je v postopku ugotovil, da se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti potrošnikov znesek preživljanja ne upošteva le za potrošnike – starše, ki so dolžni plačevati preživnino (v višini te preživnine), temveč tudi pri vseh ostalih potrošnikih – starših, ki morajo preživljati družinskega člana. Višina stroškov slednjih je določena s Sklepom Banke Slovenije. To pomeni, da v primeru razvezanih staršev pri ocenjevanju kreditne sposobnosti banka ne upošteva le jasno določene preživnine za otroka pri enem staršu (večinoma očetu), temveč tudi znesek minimalnega dohodka za otroka (po ZSVarPre) pri drugem staršu (večinoma materi). Tako je Zagovornik ugotovil, da prav z uveljavitvijo Sklepa Banke Slovenije (Sklepa o omejitvah kreditiranja) obstaja mehanizem, ki preprečuje posredno diskriminacijo očetov pri ocenjevanju njihove kreditne sposobnosti.

Tako Zagovornik ocenjuje, da 10. in 42. člen ZPotK-2, ki določata upoštevanje izdatkov pri ocenjevanju kreditne sposobnosti potrošnikov, ni diskriminatoren na podlagi spola staršev, ker njegovo morebitno posredno diskriminatornost preprečuje prav Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva Banke Slovenije.

[1] Uradni list RS, št. 77/16

[2] http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/2015_-_Otrok_v_druzinskem_sporu/Vosnjak.pdf

[3] Uradni list RS, št. 73/15, 49/16, 68/17, 33/18, 81/18 in 45/19

[4] Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C

[5] Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18

[6] Uradni list RS, št. 64/19