Zagovornik načela enakosti je na podlagi informacije posameznika, da pri banki ni mogel najeti kredita zaradi svoje starosti (76 let), pričel s postopkom ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti. Zagovornik je ugotovil, da banka različno obravnava kreditojemalce glede na njihovo starost, zato je ugotavljal, ali je takšna obravnava upravičena oziroma dopustna. Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) določa splošno izjemo od prepovedi neposredne diskriminacije. Neenako obravnavanje zaradi določene osebne okoliščine ne pomeni diskriminacije, če takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna.
Zagovornik je ugotovil, da je cilj odgovornega kreditiranja banke, ki sledi zakonskim predpisom po uspešnem obvladovanju kreditnega tveganja, legitimen, zato je v nadaljevanju ugotavljal, ali je bila postavitev starostne omejitve za kreditojemalce ustrezno, potrebno in sorazmerno sredstvo.
Zagovornik je v postopku ugotovil, da banka s tem, ko je sprejela Kreditno politiko, ki kot maksimalno starost kreditojemalca ob zapadlosti kreditnega posla potrošniškega kreditiranja določa starostno mejo 75 let, ni kršila prepovedi diskriminacije, saj je podana izjema, skladna z ZVarD.
Dokumenti:
