Zagovornik načela enakosti je v posebnem poročilu o položaju gluhih v izobraževalnem sistemu opozoril, da so osebe z gluhoto pri uresničevanju pravice do izobrazbe v slabšem položaju.
To je med drugim videti iz podatkov o izobraženosti, ki kažejo, da je imel leta 2011 le en odstotek gluhih visokošolsko izobrazbo, med vsemi prebivalci Slovenije pa je bilo visokošolsko izobraženih 17 odstotkov prebivalcev.
Zagovornik s poročilom pristojnim priporoča, da je treba zagotoviti večjo in bolj aktivno zaščito pravic gluhih in uporabnikov slovenskega znakovnega jezika pred diskriminacijo. V Zakonu o varstvu pred diskriminacijo sta med izrecno navedenimi osebnimi okoliščinami, zaradi katerih nihče ne sme biti obravnavan slabše, tudi osebni okoliščini invalidnosti in jezika.
Nerazumevanje in nesprejemanje potreb gluhih
Zagovornik je s poizvedbami pri skupnosti gluhih, strokovni javnosti in pristojnih državnih organih preveril, s katerimi izzivi se gluhi soočajo na področju izobraževanja. Iskal je razloge za slabšo izobraženost gluhih, vpliv slabše izobraženosti gluhih na njihovo življenje in vključevanje v družbo, možne zakonske rešitve za spodbujanje enakih možnosti gluhih v izobraževanju in primere dobrih praks iz drugih držav na tem področju.
Organizacije in posamezniki, ki so na poizvedbo odgovorili, so kot ključno težavo izpostavili nepoznavanje, nerazumevanje in nesprejemanje različnosti oziroma gluhote, potreb in želja gluhih pri pedagoški stroki in v družbi nasploh.
Povedali so, da je izobraževanje gluhim zelo težko dostopno, saj se ne izvaja v slovenskem znakovnem jeziku, ki je za nekatere gluhe edini jezik sporazumevanja.
Kot veliko težavo so navedli splošno pomanjkanje tolmačev slovenskega znakovnega jezika in omejitev pravice do tolmača na zgolj nekaj ur tedensko.
Med drugim so ocenili tudi, da je učni proces neustrezno in v premajhni meri prilagojen gluhim učencem, dijakom in študentom.
Priporočila za izboljšanje izhodišč oseb z gluhoto
Na podlagi odgovorov je Zagovornik izoblikoval več priporočil za spremembo zakonskih podlag in uvedbo sistemskih ukrepov za izboljšanje položaja gluhih v izobraževanju.
Ministrstvu za izobraževanje priporoča, naj vsem gluhim omogoči udejanjanje pravice, da se naučijo slovenskega znakovnega jezika, zagotovi enakovredne standarde izobraževanj gluhih in pravico do tolmača razširi tako, da bodo učenci in dijaki storitev prejeli v obsegu, kot jo potrebujejo. Priporočil je tudi ugodnejšo obravnavo gluhih študentov.
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporoča sprejetje minimalnih standardov dostopnosti dobrin in storitev tudi s področja vzgoje in izobraževanja ter uvedbo posebne štipendije za študente z invalidnostmi.
Zagovornik je v zaključku posebnega poročila opozoril še, da je treba zagotoviti polno vključenost gluhih učencev, dijakov in študentov v izobraževanje. Izobraževalne ustanove poziva, naj poskrbijo tudi za primerno opremljenost izobraževalnih prostorov s tehničnimi pripomočki, ki bodo gluhim zagotovili dostopnost do izobraževalnega procesa.
Dodatno fakulteti, ki izvaja študijski program surdopedagogike, priporoča, naj ta program spremeni tako, da bi diplomanti ob koncu študija obvladali slovenski znakovni jezik.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »V dneh, ko vsi nestrpno pričakujemo vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo, smo pri Zagovorniku načela enakosti storili še korak naprej. Pogledali smo, zakaj le en odstotek gluhih doseže visokošolsko izobrazbo, in ugotovili, da smo za to kot družba soodgovorni vsi. V praksi namreč mladim, ki so gluhi, ne zagotovimo dovolj tolmačev in s tem tudi ne enakih možnosti, da bi izobrazbo dosegli. Od besed k dejanjem v tem primeru pomeni, da sta ministrstvi za izobraževanje in delo tisti, ki naj s primernimi ukrepi zagotovita pogoje za več tolmačev. S tem bomo omogočili več mladim boljšo prihodnost.«
Posebno poročilo, ki ga je Zagovornik poslal tudi poslancem Državnega zbora, je dostopno na https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2021/05/Polozaj-gluhih-v-izobrazevalnem-sistemu-posebno-porocilo.pdf.
