V Sloveniji se tako kot v drugih državah na leto rodi nekaj interspolnih otrok. To so novorojenčki s takimi telesnimi (spolnimi) značilnostmi, da njihovega spola ni mogoče opredeliti kot ženskega ali moškega, saj imajo lahko nerazvite ali netipično razvite spolne organe, motnje v razvoju spolnih žlez, drugačno kromosomsko in hormonsko strukturo od večine.

Zaradi odstopanja njihovih telesnih značilnosti od ustaljenih medicinskih in družbenih norm o tipično moškem ali ženskem telesu so vse od rojstva lahko izpostavljeni različnim oblikam kršenja človekovih pravic.

To sta zaznala tudi Evropski parlament in Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ki sta sprejela posebni resoluciji o varstvu pred diskriminacijo in človekovih pravicah interspolnih ljudi. Resoluciji vključujeta tudi smernice in priporočila glede zagotavljanja varstva človekovih pravic in pravice do enake obravnave interspolnih ljudi, vključno s področjem zdravstvene obravnave njihove interspolnosti.

Zagovornik načela enakosti je na podlagi lastne analize pripravil posebno poročilo o tem, kako je varstvo človekovih pravic in pravice do enake obravnave zagotovljeno interspolnim ljudem v postopkih medicinske obravnave v Sloveniji.

Med drugim je ugotovil, da v več slovenskih zdravstvenih ustanovah ne poznajo pomena izraza »interspolnost«, zaradi česar je vprašljivo razumevanje pravic interspolnih ljudi do enake zdravstvene obravnave, ki jo zahteva Zakon o pacientovih pravicah.

Iz odgovorov, ki jih je Zagovornik prejel od zdravstvenih ustanov, izhaja tudi, da te interspolnost v večini dojemajo kot patologijo, kot bolezensko stanje, ki ga je treba zdraviti.

Zaznal je tendenco medicinske stroke, da bi interspolne osebe čim prej umestila v kategorijo moškega oziroma ženskega spola, kar je sicer posledica tudi zahteve iz Zakona o matičnem registru, po katerem je treba v 15 dneh pristojni upravni enoti prijaviti rojstvo otroka, kar vključuje tudi podatek o spolu.

Interspolni otroci in mladostniki so tako tudi v Sloveniji lahko podvrženi nenujnim in z zdravstvenega vidika neutemeljenim operativnim posegom, s katerimi se poskuša njihove spolne značilnosti čim bolj izenačiti z značilnostmi, ki v družbi veljajo za normalne za moška ali ženska telesa. To ima lahko za posledico različne zdravstvene in psihološke težave (na primer trajno neplodnost, bolečino, inkontinenco, izgubo želje po spolnosti in različne oblike duševne stiske).

Zagovornik načela enakosti je zdravstvenim ustanovam zato skladno z resolucijama Evropskega parlamenta in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope priporočil, naj se vzdržijo izvajanja nenujnih medicinskih posegov v spolne značilnosti interspolnih otrok, ko je možno te posege odložiti na čas, ko bo lahko oseba podala ustrezno soglasje.

Pozval jih je, naj zagotovijo, da so interspolni otroci in njihovi starši oziroma skrbniki pred medicinskim posegom v njihovo telo ustrezno obveščeni o poteku teh posegov, vseh njihovih morebitnih posledicah ter o možnostih psihosocialnega in psihološkega svetovanja.

Priporočil jim je med drugim še, naj dosledno upoštevajo definicije in termine, povezane z interspolnostjo, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic interspolnih ljudi.

Več priporočil je Zagovornik dal tudi ministrstvom za zdravje, šolstvo in notranje zadeve.

Kot primer dobre prakse urejanja spoštovanja pravic interspolnih ljudi je navedel zakonodajo Malte, ki je kot prva država na svetu v letu 2019 prepovedala vse nenujne operacije interspolnih ljudi, kar zagotavlja varovanje njihove telesne in duševne celovitosti.

V Nemčiji je poleg moškega in ženskega spola pravno priznan tudi »tretji« oziroma »različen« spol. Na Finskem in Portugalskem registracija spola ni časovno omejena, kot je to v Sloveniji. Avstrija pa je v pravno razlago spola vključila tudi posameznike, ki se ne identificirajo kot moški ali kot ženske.

Zagovornik je zato v posebnem poročilu poudaril pomen vzpostavitve enotnega protokola za obravnava interspolnih ljudi, ki naj bo usklajen s sodobnimi medicinskimi smernicami in praksami, vključno z mednarodnimi standardi človekovih pravic interspolnih ljudi.

Predlagal je proučitev zakonske ureditve prožnih postopkov za registracijo rojstva oziroma pravnega priznanja spola na podlagi samoopredelitve, kot je to urejeno v nekaterih evropskih državah in kot to predlagata Evropski parlament in Parlamentarna skupščina Sveta Evrope.

Za Zagovornika je pomemben ukrep za zagotavljanje primerne obravnave interspolnih ljudi tudi posodobitev splošnih izobraževalnih gradiv tako, da bodo vključevala vsebine o interspolnosti in varstvu pred diskriminacijo interspolnih ljudi. Informiranost o tem naj ministrstvi za zdravje in šolstvo v sodelovanju s stroko in civilno družbo zagotovita tudi zaposlenim v zdravstvenih ustanovah na vseh ravneh zdravstvene oskrbe.

Podrobnejše o ugotovitvah in priporočilih Zagovornika lahko preberete v posebnem poročilu, ki je dostopno na povezavi: http://www.zagovornik.si/posebna-porocila/