Zagovornik načela enakosti vam lahko pomaga takrat, ko ste žrtev diskriminacije.

Žrtev diskriminacije ste, ko ste neenako obravnavani na podlagi vaših osebnih okoliščin.

Biti ženska ali moški je osebna okoliščina spola. Če vas nekdo nadleguje ali slabše obravnava, ker ste ženska ali ker ste moški, je to lahko diskriminacija na podlagi osebne okoliščine spola.

Imeti 20, 50 ali 90 let je osebna okoliščina starosti. Če vas nekdo slabše obravnava zaradi vaše starosti, je to lahko diskriminacija zaradi starosti in tudi v tem primeru vam lahko Zagovornik pomaga pri varstvu vaše pravice do enake obravnave.

Poleg spola in starosti so osebne okoliščine še narodnost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost, versko prepričanje, starševstvo, nosečnost, bolezensko stanje in podobno.

V določenih primerih lahko Zagovornik pomaga tudi pravnim osebam.

Če menite, da ste bili diskriminirani, preverite, ali je Zagovornik že obravnaval primer, podoben vašemu.

Povezava:

Ni vsaka krivična obravnava tudi že diskriminacija.

Zagovornik vam zato ne bo mogel pomagati v primerih, ko vas nekdo slabše oziroma krivično obravnava in razlog za to slabšo obravnavo niso vaš spol, starost, narodnost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost in druge  osebne okoliščine.

Za obravnavo takih nepravilnosti ali krivičnosti so pristojni drugi državni organi.

PRIMER: Če vam je delodajalec neupravičeno znižal plačo ali vas preselil v slabšo pisarno, je to lahko diskriminatorno le, če je to storil zaradi vašega spola, vaše starosti, narodnosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali katere druge osebne okoliščine.

V vseh ostalih primerih to ni vprašanje za Zagovornika načela enakosti.

Zagovornik načela enakosti vam lahko pomaga takrat, ko ste žrtev diskriminacije. Žrtev diskriminacije pa ste, ko ste neenako obravnavani na podlagi vaših osebnih okoliščin. Osebne okoliščine so spol, starost, narodnost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost in druge. Več o tem v odgovoru na vprašanje Kdaj mi Zagovornik lahko pomaga.

Zagovornik vam lahko svetuje v primerih, ko menite, da ste bili žrtev diskriminacije, in ste torej bili neenako obravnavani na podlagi vaših osebnih okoliščin spola, starosti, narodnosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti in podobno.

V okviru svetovanja Zagovornik žrtve informira o pravnem varstvu pred diskriminacijo, pomaga pri uveljavljanju posameznikovih pravic.

Ko boste pisali Zagovorniku načela enakosti ali ga poklicali, se bodo svetovalci Zagovornika z vami pogovorili in presodili, ali je smiselno začeti postopek ugotavljanja diskriminacije. O tem se boste odločili skupaj.

Če bodo svetovalci ocenili, da Zagovornik ni pristojen za obravnavo vašega primera, pa vam bodo poskušali pomagati z napotitvijo na ustrezne ustanove.

Zagovorniku lahko, ne da bi se prej o tem posvetovali s svetovalci Zagovornika, podate tudi prijavo diskriminacije, ko menite, da ste bili sami ali pa je bil kdo drug žrtev diskriminacije.

Prošnje za svetovanje in prijave diskriminacije sprejema po telefonu, prek navadne in elektronske pošte in tudi osebno na sedežu Zagovornika.

Po telefonu so svetovalci Zagovornika dosegljivi na brezplačni telefonski številki 080 81 80, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob sredah tudi med 15. in 18. uro.

Pišete pa lahko na naslova: Zagovornik načela enakosti, Železna cesta 16, Ljubljana ali na elektronski naslov gp@zagovornik-rs.si

Osebno svetovanje ali podajanje prijave za začetek ugotavljanja diskriminacije v prostorih Zagovornika v Ljubljani je možno po predhodnem dogovoru po telefonu ali elektronski pošti.

Dokumenti:

O tem v odgovorih na vprašanji Kdaj mi Zagovornik lahko pomaga in Kdaj Zagovornik ne more pomagati.

Za vse tiste, ki se s področjem varstva pred diskriminacijo soočate prvič, so podrobnejša in kolikor mogoče preprosta pojasnila na voljo tudi v obliki lahkega branja.

Dokument:

1. Takoj po prejemu predloga za obravnavo diskriminacije se zadeva dodeli enemu od strokovnih sodelavcev, ki so pooblaščeni za vodenje postopka

2. Strokovni sodelavec najprej pregleda predlog za obravnavo diskriminacije

Zadevo zavrže, če gre za katerega od razlogov za zavrženje po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP, 129. člen).

Če predlog nima vseh sestavin po 36. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), predlagatelja pozove k dopolnitvi predloga.

Če predlagatelj zadeve ne dopolni oziroma kljub dopolnitvi ne uspe izkazati povezave med domnevno slabšo obravnavo, ki je je bil deležen, in eno izmed njegovih osebnih okoliščin, strokovni sodelavec predlog za obravnavo zadeve zavrne.

Ko je predlog za obravnavo domnevne diskriminacije dovolj utemeljen, strokovni sodelavec nadaljuje postopek.

Kadar je prijava domnevne diskriminacije anonimna, ko je predlagatelj priča diskriminacije oziroma tretja oseba, strokovni sodelavec najprej pripravi predlog za uvedbo postopka po uradni dolžnosti oziroma predlog za neuvedbo postopka. V predlogu se opredeli do navedb v prijavi diskriminacije in utemelji, zakaj postopek izvesti oziroma zakaj izvedba ni smiselna. O tem, ali se postopek uvede ali ne, nato na podlagi tega predloga dokončno odloči predstojnik Zagovornika. Če se postopek ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti uvede, ta poteka enako kot postopek, ki ga pred Zagovornikom sproži žrtev domnevne diskriminacije.

3. Strokovni sodelavec z navedbami iz predloga za obravnavo diskriminacije sooči domnevnega povzročitelja diskriminacije (in druge)

Domnevnega kršitelja prepovedi diskriminacije pozove, naj se opredeli do obtožb.

Podatke iz prijave preveri tudi pri vseh drugih, za katere domneva, da bi lahko pripomogli k razjasnitvi primera. V posebej zahtevnih zadevah se lahko za potrebe sprejetja utemeljene odločitve obrne tudi na izvedence različnih strok.

Po prejetju prvih odgovorov se lahko odloči tudi za dodatne poizvedbe – vse z namenom razjasniti dejansko stanje v obravnavani zadevi.

Trajanje in potek postopka sta tako odvisna tudi od odzivnosti strank v postopku in ostalih, ki jih Zagovornik pisno in po priporočeni pošti zaproša za posredovanje podatkov in dokumentov, potrebnih za razjasnitev zadeve. Ob vsaki poizvedbi je namreč treba počakati, da potečejo roki za odgovor, ki jih strokovni sodelavci strankam določijo na podlagi ZUP.

4. Strokovni sodelavec temeljito prouči vse zbrane podatke in zaključi postopek

Če v postopku ugotovi, da se zatrjevana neenaka obravnava ni zgodila oziroma se ni zgodila zaradi osebnih okoliščin predlagatelja, zadevo zaključi z zavrnilno odločbo.

Če ugotovi, da je bil predlagatelj dejansko neenako obravnavan zaradi svojih osebnih okoliščin, preveri, ali bi lahko to diskriminacijo obravnavali kot izjemo od prepovedi diskriminacije po 6. ali 13. členu ZVarD.

Če potrdi, da ne gre za eno od dovoljenih izjem od prepovedi diskriminacije, zadevo zaključi z ugotovitveno odločbo, v kateri ugotovi kršitev prepovedi diskriminacije. Sicer pa zadevo zaključi z ugotovitveno odločbo, v kateri ugotovi, da kršitve prepovedi diskriminacije ni bilo.

5. Odločbo podpišeta strokovni sodelavec, ki je primer vodil, in predstojnik Zagovornika

Zagovornik odločbo vroči strankam postopka. Anonimizirano odločbo in povzetek odločbe objavi na spletni strani po prejetju potrdil o vročitvi odločbe strankam.

Zagovornik je prvostopenjski organ in postopek je za stranke brezplačen.

Odločba je dokončna v primeru, da je nobena od strank v zakonitem roku ne izpodbija na upravnem sodišču (ki je drugostopenjski organ).

Do določene mere na dolžino trajanja postopkov vpliva tudi število prijav, ki jih v določenem obdobju prejme Zagovornik.

Diskriminacija se lahko dogaja na vseh področjih družbenega življenja.

Zagovornik najpogosteje prejema prijave s področja zaposlovanja in dela ter s področja dostopa do dobrin, storitev in stanovanja.

Pri dostopu do zaposlitve in pogojev dela so večkrat diskriminirani starši ali nosečnice, ki lahko zaradi njihovega statusa na primer ne dobijo zaposlitve ali pa zaradi odsotnosti zaradi nege otroka ne dobijo več enako zahtevnih nalog, kot so jih prejemali v delo, preden so postali starši.

Diskriminatorno je na primer to, da imajo zaposleni, ki v nekem podjetju opravljajo isto delo, različno visoke plače samo zaradi njihovega spola, narodnosti, etničnega porekla ali drugih osebnih okoliščin.

Pri dostopu do dobrin, storitev in stanovanja lahko o diskriminaciji na primer govorimo takrat, ko v določenem lokalu nočejo postreči gostom določene narodnosti samo zato, ker so določene narodnosti. Zagovornik je na primer obravnaval primer, ko so temnopoltega kupca v trgovini varnostniki obravnavali kot tatu, čeprav so pred tem ugotovili, da je vse kupljeno plačal. Diskriminatorni so tudi oglasi za oddajo nepremičnin, v katerih najemodajalci izrecno sporočajo, da stanovanja ne bodo oddali pripadnikom določene skupine prebivalstva.

Več o tem v odgovorih na vprašanje Kdaj mi Zagovornik lahko pomaga. 

Dogajanje, ki ga sami doživljamo kot nedopustno ali krivično, večkrat označimo za diskriminacijo. Vendar vsaka krivica ni nujno tudi diskriminacija.

Zagovornik načela enakosti vam lahko pomaga takrat, ko ste žrtev diskriminacije.

Žrtev diskriminacije ste, ko ste neenako obravnavani na podlagi vaših osebnih okoliščin spola, starosti, narodnosti, rase, etničnega porekla, invalidnosti, spolne usmerjenosti, verskega prepričanja, starševstva, nosečnosti, bolezenskega stanja in podobno.

Več o tem v odgovorih na vprašanje Kdaj mi Zagovornik lahko pomaga.

Pozitivna diskriminacija so ciljani posebni ukrepi za skupine oseb, ki so zaradi svojih osebnih okoliščin dokazano v manj ugodnem položaju.

Te osebe nimajo enakih možnosti pri uveljavljanju svojih pravic in pri dostopu do dobrin, storitev, ugodnosti. Vzpostavitev posebnega pravnega položaja in posebnih pravic jim to omogoči.

Ko so cilji, ki jih s posebnimi ukrepi zasledujemo, doseženi, ukrepi pozitivne diskriminacije prenehajo.

Neenaka obravnava na podlagi osebne okoliščine je dovoljena, če takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna.

Diskriminacija je neposredna ali posredna, lahko se dogaja v obliki nadlegovanja ali spolnega nadlegovanja, v obliki navodil k diskriminaciji in pozivanja k diskriminaciji, diskriminacija so lahko tudi povračilni ukrepi proti nekomu, ki je diskriminacijo prijavil, ali diskriminacija preko povezave, ko je nekdo slabše obravnavan zaradi osebne okoliščine osebe, s katero je povezan.

Diskriminatorno nadlegovanje se zgodi takrat, ko je oseba tarča nadlegovanja zaradi osebnih okoliščin. Osebne okoliščine so spol, starost, narodnost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost in podobno.

Nadlegovanje zaradi etničnega porekla in drugih osebnih okoliščin je torej lahko diskriminacija.

Neposredna diskriminacija:

Oglas za delo daje prednost moškim, čeprav oglaševano delo lahko opravljajo moški in ženske.

Nižje plačilo za žensko v primerjavi z moškimi na enakem delovnem mestu.

Nepostrežba v lokalu gostom določene narodnosti zaradi njihove narodnosti.

Zavrnitev izvedbe storitve prevoza zaradi narodnosti, rase ali etničnega porekla stranke.

Posredna diskriminacija:

Na videz nevtralna merila razpisa za raziskovalce v slabši položaj postavijo raziskovalke.

Neprofitni najem stanovanja z določilom višje stopnje izobrazbe, s čimer se izključijo Romi, ki praviloma nimajo visoke izobrazbe.

Navodila za diskriminacijo:

Lastnik gostinskega lokala naroči natakarjem, naj ne strežejo gostom določenih narodnosti.

Pozivanje k diskriminaciji:

Objave, ki pozivajo k poboju vseh pripadnikov določene vere. Objave, ki opravičujejo nadvlado bele rase in poniževanje ostalih narodnosti in ras.

Povračilni ukrepi:

Učitelj neenako obravnava učenko, ki je podprla pritožbo drugega učenca zaradi diskriminacije na podlagi etničnega porekla.

Diskriminacija preko povezave:

Jasna je na delovnem mestu pogosto izpostavljena žaljivim pripombam, elektronskim sporočilom ter zbadanju kolegov zaradi svoje hčere, ki je lezbijka in je znana aktivistka za pravice istospolno usmerjenih.

Spolno nadlegovanje:

Urška je zaposlena kot pomočnica kuharja v kuhinji, v kateri delajo večinoma moški. Nadrejeni  se na njen račun šali in izraža neprimerne komentarje, ki  ne prenehajo, temveč se nadlegovanje le še stopnjuje. To vključuje tudi neprimerno »naključno« dotikanje. Včasih ima spolno nadlegovanje lahko tudi naravo opustitev, na primer načrtno ignoriranje, molk, neodzivnost.