Diskriminacija pomeni nekoga obravnavati slabše zaradi njegovih osebnih okoliščin, ki si jih ni izbral sam. Take osebne okoliščine so spol, barva kože, narodnost, starost, invalidnost in podobno.
Zagovornik načela enakosti je presodil, da cepljenje ni kot spol, barva kože, starost in druge osebne okoliščine, ki si jih človek ne izbere sam, ampak je stvar osebne izbire posameznika.
Ker (ne)cepljenost ni osebna okoliščina po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo, je ocenil, da neenaka obravnava ljudi glede na to, ali so cepljeni ali ne, ne more biti diskriminacija.
Zahteva po izpolnjevanju pogoja PCT za dostop do določenih dobrin in storitev ter koriščenje določenih pravic in ugodnosti tako ni diskriminatorna do necepljenih, ki bi se lahko cepili, pa se niso. Dobrine in storitve, do katerih je možno dostopati le ob izpolnjevanju tega pogoja, so dostopne tudi necepljenim, če le predložijo negativni test na covid-19.
Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je 9. 8. 2021 v dopisu Zagovorniku opozoril na vse večjo »represijo« in »pritiske« delodajalcev, ki naj bi se izvajali nad še necepljenimi in zdravimi delavkami in delavci v dejavnosti gostinstva in turizma. Zatrjeval je diskriminacijo necepljenih delavcev zaradi obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT (prebolelost, cepljenost, opravljeno testiranje) in navedel, da so delavci, ki se iz različnih razlogov še niso cepili, diskriminirani na različnih področjih. Oporekal je določilom Odloka o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji in kljuboval odločbam Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2, ki se bo začela uporabljati 23. 8. 2021 in po kateri se bodo morali gostinski delavci testirati vsakih 48 ur (HAG-test) oziroma 78 ur (PCR-test), medtem ko so se doslej morali testirati enkrat tedensko.
Zagovornik načela enakosti je po prejemu dopisa izvedel oceno diskriminatornosti omenjenih odloka in uredbe. V okviru ocene je opravil tehtanje, ali bi lahko cepljenje šteli za osebno okoliščino po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
Odgovor na to vprašanje je pomemben zato, ker omenjeni zakon določa, da je diskriminacija vsaka neenaka obravnava oseb na podlagi njihovih osebnih okoliščin. Ko je nekdo obravnavan slabše, a razlog za to niso njegove osebne okoliščine, je to sicer morda krivično ali kršitev drugih predpisov, ne pa tudi diskriminacija.
Zakon o varstvu pred diskriminacijo kot osebne okoliščine izrecno določa spol, barvo kože, narodnost ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje in izobrazbo. Nato pa navaja, da je diskriminacija prepovedana tudi zaradi »katere koli druge osebne okoliščine«.
Zagovornik je doslej kot takšne druge osebne okoliščine pripoznal nosečnost, starševstvo, zdravstveno stanje, državljanstvo in kraj stalnega bivališča. Pri tem je upošteval definicijo osebnih okoliščin kot »prirojenih ali pridobljenih osebnih značilnosti, lastnosti, stanj ali statusov, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka«.
Zagovornik je tako v sklopu proučevanja trditev sindikata o diskriminaciji necepljenih delavcev tehtal, ali bi lahko (ne)cepljenost prepoznali kot osebno okoliščino, ki je prirojena ali pridobljena in je vezana na identiteto posameznika, ta pa je ne bi mogel zlahka spremeniti.
Presodil je, da biti ali ne biti cepljen ni taka osebna okoliščina. Cepljenje namreč ni kot spol, starost, barva kože in druge osebne okoliščine, ki si jih človek ne izbere sam oziroma jih težko spremeni, ampak je stvar osebne izbire posameznika. Že nekaj mesecev je brezplačno na voljo vsem prebivalcem, starejšim od 12 let. Vsak se lahko odloči, ali se bo cepil ali ne.
Na podlagi zaključka, da cepljenost oziroma necepljenost ni osebna okoliščina, ker je to za veliko večino ljudi stvar izbire, je Zagovornik nato ocenil, da obveznost izpolnjevanja pogoja cepljenja oziroma testiranja iz pogoja PCT ne pomeni diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin posameznikov, kot je opredeljena v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Razlog za različno obravnavo oseb glede na to, ali so cepljene ali ne, namreč ni v osebni okoliščini teh oseb, kot to za ugotavljanje in potrditev diskriminacije zahteva Zakon o varstvu pred diskriminacijo.
Zagovornik je v oceni, ki je objavljena na spletni strani organa, dodal, da bi (ne)cepljenost lahko šteli za osebno okoliščino v obdobju, ko je bilo cepivo na voljo samo izbranim družbenim skupinam.
Pojasnil je tudi, da bi lahko bile zaradi zahtev po cepljenju pri dostopu do dobrin, storitev in koriščenju drugih pravic in ugodnosti potencialno diskriminirane osebe, ki se ne smejo cepiti iz zdravstvenih razlogov – a je dostop tem osebam omogočen prav s predložitvijo negativnega testa na covid-19, testiranje pa bo zanje brezplačno tudi še po 23. avgustu 2020, ko bo plačljivo za vse ostale.
Morebitna izjema od Zagovornikove ugotovitve, da (ne)cepljenost ni osebna okoliščina, bi lahko veljala za osebe, ki se ne želijo cepiti iz razlogov vere ali svetovnonazorskega prepričanja kot ekvivalenta veri.
V zaključnem delu ocene diskriminatornosti predpisov, katerih vsebini je oporekal sindikat, je Zagovornik pojasnil še, da različne zahteve glede izpolnjevanja pogoja PCT v različnih sektorjih gospodarstva ne morejo biti diskriminacija, saj tudi to, v kateri gospodarski panogi je posameznik zaposlen, ni osebna okoliščina po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Tako kot cepljenje je namreč tudi zaposlitev posameznika odvisna od njegove izbire in jo je mogoče spreminjati. Presojanje, kako pogosto se je treba testirati v določenem sektorju, pa je v domeni medicinske stroke.
Pogoj PCT tako po oceni Zagovornika ne predstavlja diskriminacije, saj so dobrine in storitve, do katerih je možno dostopati le ob izpolnjevanju tega pogoja, dostopne ne le cepljenim osebam in prebolevnikom, ampak tudi ostalim osebam, če le predložijo negativni test na covid-19.
Ocena diskriminatornosti Odloka o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji in Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 je objavljena na povezavi: https://zagovornik.si/ocene-diskriminatornosti.
