Po 38. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo lahko Zagovornik vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Doslej je Zagovornik opravil oceno diskriminatornosti naslednjih predpisov:

Zagovornik je prejel pritožbo zoper Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljevanju: ZIUOPOK), ki je začel veljati 28. 3. 2020. Zakon vsebuje interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev iz kreditnih pogodb, sklenjenih z banko oziroma hranilnico, kot enega od ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19. Ukrep je bil med drugim namenjen državljanom Slovenije, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče. Predlagatelj je zatrjeval, da so v omenjenem zakonu diskriminirani vsi tujci, kreditojemalci, ki živijo in delajo v Republiki Sloveniji. Poleg tujcev, ki delajo na podlagi dovoljenja za začasno bivanje, izdanega na podlagi Zakona o tujcih, in ki praviloma nimajo večjih kreditov oz. posojil, so v Republiki Sloveniji tudi osebe, ki dlje časa (dve leti in več, tudi 10 let) v Sloveniji živijo in delajo in imajo urejeno stalno bivanje v Sloveniji. Zagovornik je izvedel postopek ocene diskriminatornosti, v katerem je ugotovil, da so iz interventnega ukrepa neupravičeno izključeni državljani drugih držav članic Evropske unije in državljani tretjih držav, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče. Ocenil je, da ureditev krši načelo prepovedi diskriminacije zaradi državljanstva in ni skladna z direktivama 2004/38/ES in 2003/109/ES. Vladi Republike Slovenije je priporočil, da v 30 dneh pristopi k odpravi diskriminatorne določbe.

Dokumenti: 

Zagovornik je v času razglašene epidemije novega koronavirusa prejel več prijav diskriminacije zaradi starosti, saj je bil starejšim od 65 let vstop v trgovine prepovedan, razen v času, rezerviranem zanje (od 8. do 10. ure in v zadnji uri obratovanja trgovine). Zagovornik je na podlagi prejetih prijav uvedel postopek ocene diskriminatornosti. Zagovornik je v postopku pridobil stališča Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in infekcijske klinike. Pridobil pa je tudi informacije o tem, ali je bil vstop v trgovine starejšim v določenih urah prepovedan tudi v drugih evropskih državah. Na podlagi zbranih podatkov je ugotovil, da prepoved vstopa v trgovine za starejše po 10. uri ni bil sorazmeren ukrep, poleg tega pa je bila Slovenija edina država poleg Srbije, ki je starejšim po določeni uri prepovedovala nakupovanje. Glede na navedeno je Zagovornik ocenil, da je bila rezervacija časa za nakupovanje ranljivih skupin sorazmeren ukrep, določba odloka vlade, ki jim je prepovedovala vstop po 10. uri, pa je diskriminatorna do starejših.

Dokumenti: 

Banka Slovenije je s 1. novembrom 2019 s sklepom zaostrila pogoje, pod katerimi smejo banke in hranilnice potrošnikom odobriti potrošniška in stanovanjska posojila. Po oceni Združenja bank bi lahko zaradi sklepa Banke Slovenije brez možnosti najema posojila ostalo 57 odstotkov upokojencev, 20 odstotkov zaposlenih, ki (so)preživljajo enega otroka, ter med 10 in 25 odstotkov ostalih zaposlenih. Zagovornik je opravil oceno diskriminatornosti sklepa in ocenil, da glede na družbeni položaj, premoženjsko stanje in družinski status posojilojemalcev sklep ne pomeni diskriminacije, ker so omejitve v njem ustrezen, nujno potreben in sorazmeren ukrep za zagotavljanje finančne stabilnosti.

Dokumenti: 

V Sloveniji so otroci po razvezi ali razhodu staršev v 75 odstotkih dodeljeni v varstvo in vzgojo materam. To pomeni, da so večinoma v vseh teh primerih očetje tisti, ki imajo dolžnost plačevati preživnino zanje. Posledično naj bi bili ti očetje ocenjeni kot kreditno manj sposobni, medtem ko naj te matere s strani bank ne bi bile deležne tako stroge ocene svoje kreditne sposobnosti. Zagovornik je v postopku ugotovil, da se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti potrošnikov znesek preživljanja upošteva pri obeh starših. Z uveljavitvijo Sklepa o omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki ga je sprejela Banka Slovenije, obstaja mehanizem, ki preprečuje posredno diskriminacijo očetov pri ocenjevanju njihove kreditne sposobnosti.

Dokumenti: 

Zaposleni in samozaposleni prejmejo nadomestilo za bolniško odsotnost iz obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. dne bolezni ali poškodbe. V prvih 30 dneh bolniške odsotnosti zaposlenim v delovnem razmerju nadomestilo izplačajo njihovi delodajalci. Samozaposleni so sami sebi delodajalci, zato morajo v prvih 30 dneh bolezni sami poskrbeti za to, da bodo v primeru nezmožnosti opravljanja dejavnosti imeli dovolj sredstev za preživljanje. Zagovornik je v preizkusu možne sistemske diskriminacije samozaposlenih zaradi takšne ureditve bolniških nadomestil ugotovil, da samozaposlenost ni osebna okoliščina, kot jo določa Zakon o varstvu pred diskriminacijo – zato morebitne diskriminatornosti te ureditve ni mogel presojati. Ugotovitev Zagovornika ne pomeni, da je sedanja ureditev zdravstvenega varstva v Sloveniji povsem primerna. Iz podatkov NIJZ namreč izhaja, da samozaposleni in druge primerljive kategorije zaposlenih v bistveno manjši meri koristijo bolniški stalež do 30 dni v primerjavi z zaposlenimi v delovnem razmerju.

Dokumenti: