Po 38. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo lahko Zagovornik vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Doslej je Zagovornik opravil oceno diskriminatornosti naslednjih predpisov:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi 11 prijav domnevne diskriminacije opravil postopek ocene diskriminatornosti vladnega odloka o omejitvi gibanja, ki je veljal med 15. in 24. decembrom 2020. Odlok je poleg 13 vsebinskih izjem za prehajanje občinskih mej določil, da smejo meje med občinami znotraj nekaterih statističnih regij prehajati tudi osebe s pametnim telefonom in na njem nameščeno aplikacijo za slednje stikov z okuženimi s koronavirusom #Ostanizdrav. Prijavitelji diskriminacije so zatrjevali neenako obravnavo na podlagi starosti in premoženjskega stanja.

V oceni diskriminatornosti predpisa je Zagovornik s testom sorazmernosti ukrepa ocenil, da je bil cilj, ki ga je zasledovala vlada, legitimen. Način, kako je vlada poskušala dodatno zamejiti širjenje virusa, pa je bil po oceni Zagovornika le deloma ustrezen, saj cilja ni možno doseči zgolj z uporabo aplikacije. Ker aplikacije ne uporabljajo vsi, je Zagovornik še ocenil, da je uporaba aplikacije sicer lahko koristno, ne pa tudi nujno potrebno sredstvo za doseganje cilja zajezitve širjenja novega koronavirusa.

Zagovornik je zato sklenil, da ureditev iz 6. člena odloka ne more predstavljati izjeme od prepovedi posredne diskriminacije starejših oseb in oseb s slabšim premoženjskim stanjem (ter tudi oseb z določenimi invalidnostmi), ki nimajo pametnih telefonov oz. jih ne zmorejo uporabljati. Te osebe je odlok postavil v slabši položaj v primerjavi z drugimi – nesorazmerno jim je onemogočal, da bi tudi zanje veljala sprostitev gibanja med občinami, saj pogoja namestitve aplikacije zaradi svojih osebnih okoliščin starosti in premoženjskega stanja (ali tudi invalidnosti) niso mogli izpolniti. Odlok je bil zato diskriminatoren.
Glede na to, da odlok z diskriminatorno določbo ni več veljaven, je Zagovornik odločil, da ne bo podal zahteve za presojo ustavnosti na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Kljub temu pa je Vladi RS priporočil naj v prihodnje pri uvedbi ukrepov upošteva načelo enakih možnosti.

Dokumenti:

Zagovornik načela enakosti je na podlagi prijetih različnih sindikatov opravil oceno diskriminatornosti 21. in 22. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7), ki delodajalcu omogočata, da brez navajanja razlogov odpusti samo delavce, ki so dopolnili 60 let in imajo 40 let pokojninske dobe oziroma 65 let in 15 let pokojninske dobe.

Zagovornik je v postopku ocenil, da je takšna ureditev diskriminatorna in v neskladju z več členi ustave, saj posega v pravico do varstva pred neposredno diskriminacijo zaradi starosti pri odpuščanju in glede varnosti trajanja delovnega razmerja. Na Ustavno sodišče, ki dokončno odloči o tem, ali je predpis neskladen z ustavo ali ne, je podal zahtevo za oceno ustavnosti teh dveh členov PKP7.

Zagovornik je sicer že v parlamentarnem postopku sprejemanja tega interventnega zakona poslancem in vladi priporočil ponovno proučitev in izvedbo testa sorazmernosti takrat še predlagane ureditve.

Dokumenti:

Zagovornik je oceno diskriminatornosti Zakona o osebni asistenci izvedel na podlagi prijave osebe, ki ji je bila samo zaradi njene starosti zavrnjena pravica do pridobitve osebne asistence. Zanjo je zaprosila nekaj mesecev po dopolnjenem 65. letu.

Zagovornik načela enakosti je v postopku ocene diskriminatornosti ocenil, da ureditev različno ureja pravice oseb z invalidnostmi samo glede na to, koliko so stari. Za takšno različno obravnavo ni ustavno dopustnega razloga in je zato ureditev ocenil kot diskriminatorno.

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je priporočil odpravo diskriminatorne obravnave in druge izboljšave Zakona o osebni asistenci.

Dokumenti: