Življenjska doba ljudi, ki živijo s hivom, se je v zadnjih letih občutno podaljšala. Živeti s hivom je postalo primerljivo življenju s katero drugo kronično, vseživljenjsko boleznijo. Kljub napredku pri zdravljenju pa imajo ljudje, ki živijo s hivom, še vedno težave pri sklepanju zavarovanj.

»Ljudje, ki živijo s hivom, potrebujejo več informacij, da je možno sklepati zavarovanja, tudi življenjska in nezgodna. Če zavarovalnice zaradi njihovega zdravstvenega stanja ne bodo želele skleniti zavarovanja, se lahko obrnejo na Zagovornika. Tukaj smo tudi za njih,« pravi Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.

Ena glavnih ugotovitev raziskave Zagovornika načela enakosti o dostopnosti zavarovanja za ljudi, ki živijo s hivom, je, da so ti v primerjavi z drugimi potencialnimi zavarovanci zaradi svoje osebne okoliščine zdravstvenega stanja in s tem povezanih predsodkov v družbi še vedno obravnavani slabše.

Raziskavo je Zagovornik opravil po tem, ko je v postopku ugotavljanja diskriminacije pri zavrnitvi sklenitve zavarovanja osebi, ki živi s hivom, ugotovil diskriminacijo.

Zagovornik v raziskavi ugotavlja, da se zavarovalnice, ki delujejo na območju Slovenije, dosledno sklicujejo samo na področno zakonodajo (Zakon o zavarovalništvu, Obligacijski zakonik in evropsko zakonodajo), ne upoštevajo pa tudi Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Pri ponujanju storitev so pozorne na splošna pravila in temeljna načela zavarovalne oziroma aktuarske stroke, pri čemer se sklicujejo tudi na pravila pozavarovalnic, pri katerih se za rizike, ki jih sprejmejo, zavarujejo same.

Posledica takšnega neprožnega delovanja zavarovalnic je, da se osebe, ki živijo s hivom, praviloma ne morejo zavarovati za primer težke bolezni, življenjska zavarovanja pa lahko sklenejo le ob prilagojenih pogojih. Zagovornik ugotavlja, da zavarovalnice osebam s hivom takšnih omejitev ali dodatnih zahtev ne postavljajo pri sklepanju nezgodnih zavarovanj.

Drugače je ponekod v tujini, na primer v Nemčiji in v ZDA, kjer zavarovalnice že upoštevajo napredek pri zdravljenju ljudi, ki živijo s hivom, in jim ponujajo prilagojena zavarovanja.

Po tej poti bi lahko šle tudi zavarovalnice v Sloveniji in poleg prilagoditve produktov ranljivim skupinam, ki se zaradi stigmatizacije še vedno ne želijo (javno) izpostavljati, dale tudi pregledne informacije o produktih, priporoča Zagovornik.

Dokumenti: