Kaj je diskriminacija?

Kaj je diskriminacija? 2018-05-29T09:56:40+00:00

Diskriminacija je neenako obravnavanje, ki nima upravičenega razloga: ljudje so obravnavani slabše od drugih le zaradi določene osebne okoliščine (npr. spol, starost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost, versko prepričanje…). Sporno ravnanje jih ovira ali prikrajšuje za različne pravice ter vsakodnevne priložnosti. Ima lahko tako naravo dejanj (odločitev ipd.) kot tudi opustitev (neukrepanje, spregleda se nekoga glede ugodnosti…).

Varstvo pred diskriminacijo velja tudi za pravne osebe, ki jih opredeljuje pravni red Republike Slovenije, če se okoliščine, ki bi lahko bile podlaga za diskriminacijo, po vsebini lahko nanašajo na te osebe.

Varstvo pred diskriminacijo je zagotovljeno na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju, ne pa tudi v zasebnih razmerjih med različnimi posamezniki.

Diskriminacijo definira 4. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo kot »vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti.« V Sloveniji je diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine prepovedana.

Enako obravnavanje pomeni odsotnost diskriminacije zaradi katere koli osebne okoliščine, kakor tudi odsotnost katerega koli drugega ravnanja, ki v skladu s tem zakonom pomeni diskriminacijo. Enako obravnavanje v skladu s tem zakonom je zagotovljeno tudi osebi, ki je dejansko ali pravno povezana z osebo z določeno osebno okoliščino in osebi, ki je diskriminirana zaradi napačnega sklepanja o obstoju določene osebne okoliščine.

Oblike diskriminacije

Neposredna diskriminacija obstaja, če je oseba ali skupina oseb zaradi določene osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno, kot se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala druga oseba ali skupina oseb.

  • Primer: oglas za delo, kjer za administrativna dela iščejo zgolj ženske, stare pod 30 let.

Posredna diskriminacija obstaja, kadar je oseba ali skupina oseb z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe.

Posredna diskriminacija se pogosto pojavi ob na videz nevtralnih kriterijih ali merilih, ki so enaka za vse, v praksi pa se pokaže, da imajo ta merila diskriminatoren učinek na določene posameznike ali skupine posameznikov. Kršitev je podana, če rabe sporne določbe ni mogoče upravičiti kot ustrezne, nujno potrebne in sorazmerne s ciljem, ki ga želi doseči.

  • Primer: Občina kot enega od prednostnih kriterijev za dodelitev neprofitnega stanovanja postavi kriterij višje stopnje izobrazbe. Tak kriterij, ki je navidezno nevtralen, nesorazmerno zapostavlja romsko populacijo, v kateri je izobrazbena struktura izrazito nizka v primerjavi z ostalo populacijo.

Nadlegovanje šteje za eno od oblik diskriminacije in predstavlja nezaželeno ravnanje, povezano s katero koli osebno okoliščino, ki ima učinek ali namen ustvarjati zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo in žali njeno dostojanstvo.

  • Primer: Pripovedovanje šale v družbi na račun invalidovih, pri čemer osebo, ki skrbi za svojo invalidno mati taka šala globoko užali, medtem ko ta šala pri drugih ne vzbudi istih občutkov.

Nadlegovanje se lahko pojavi na raznovrstnih področji družbenega življenja.

Ena najpogostejših oblike nadlegovanja je nadlegovanje na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih določa obveznost delodajalca, da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev.

V praksi se je izkazalo, da se pogosto zamenjujejo prepovedane oblike ravnanja nadlegovanja, šikaniranja, mobinga oziroma trpinčenja, pri čemer je bistvena razlika v tem, da pri trpinčenju in šikaniranju, za razliko od diskriminacije, nedopustno ravnanje ni nuno povezano z eno ali več osebnimi okoliščinami.

Šikaniranje pomeni namerno povzročanje nevšečnosti, neprijetnosti, zapostavljenosti itd. O šikaniranju govorimo, kadar imetnik pravico izvršuje z izključnim namenom drugemu škodovati oziroma kadar delodajalec vodi postopek v zvezi z delavčevimi pravicami ali obveznostmi izključno z namenom delavcu škodovati.

Za mobing oziroma trpinčenje pa gre v primeru sistematičnega in dalj časa trajajočega slabega ravnanja, ki žrtvi povzroči socialne, psihične in zdravstvene težave.

Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Spolno nadlegovanje je opredeljeno kot posebna oblika diskriminacije, ki ni vezana na nobeno osebno okoliščino.

  • Primer: Urška je zaposlena kot pomočnica kuharja v kuhinji kjer delajo večinoma moški. Sprva je s strani nadrejenega deležna le komentarjev in šal, ki pa ne prenehajo, temveč se nadlegovanje le še stopnjuje. To vključuje neprimerno »naključno« dotikanje in neprimerne komentarje.

Spolno nadlegovanje se lahko izrazi v različnih oblikah, in sicer kot  verbalno ravnanje (npr. sugestivne pripombe in opazke, namigovanja, opolzki komentarji, žvižganje, itd.), neverbalno ravnanje (spolno sugestivne geste, mimika, kazanje pornografskih ali spolno sugestivnih slik, itd.) ter fizično ravnanje (neprimerno dotikanje, drgnjenje ob telo osebe, masaža po različnih delih telesa, objemanje, poljubljanje, itd.).

Včasih ima lahko glede na kontekst tudi naravo opustitev, npr. načrtno ignoriranje, molk, neodzivnost, itd. pri spolnemu ravnanju je ključno, da gre za poseg v osebno, ne nujno tudi fizično integriteto posameznika. Posebnost spolnega nadlegovanja je predvsem v tem, da ni potrebno iskati nobenega primerljivega položaja oziroma druge osebe, ki bi bila nevtralno merilo občutljivosti, saj je temeljni kriterij za kršitev dostojanstva lastna presoja prizadetega.

Nekateri od znakov spolnega nadlegovanja lahko že izpolnjujejo znake kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (kot na primer kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, spolno nasilje, posilstvo, itd.)

Navodila za diskriminacijo so ena od oblik diskriminacije in predstavljajo vsakršna navodila, katerih posledica je bila, je ali bi lahko bila diskriminacija. Navodila za diskriminacijo vključujejo tudi navodilo, da se diskriminacije ne prepreči oziroma odpravi. Pri navodilu gre za odredbo, ukaz ali drugo navodilo, da naj se osebo diskriminira zaradi določene osebne okoliščine.

Primer: Ko je na plesišču nočnega lokala zaplesal gejevski par, je lastnik lokala varnostnikom naročil, da par odstranijo iz lokala.

Pozivanje k diskriminaciji pomeni vsako spodbujanje drugih oseb k dejanjem, katerih posledica je bila, je ali bi lahko bila diskriminacija. K hujšim prepovedanim ravnanjem šteje zlasti podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji. Pozivanje k diskriminaciji je ena od oblik diskriminacij.

Kot diskriminacija pa je prepovedano tudi javno opravičevanje zapostavljanja ali preziranja oseb ali skupine oseb zaradi določene osebne okoliščine kot tudi opravičevanje idej o prevladi ali večvrednosti osebe ali skupine oseb z določenimi značilnostmi, ki izvirajo iz navedenih osebnih okoliščin nad tistimi, ki niso člani te skupine.

K hujšim prepovedanim ravnanjem šteje zlasti podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji.

Primeri:

  • Objava na Facebooku, ki poziva k poboju vseh muslimanov.
  • Javno opravičevanje nadvlade bele rase in poniževanje ostalih narodnosti, ras ali etičnega porekla.
  • Poniževanje žensk in opravičevanje moške nadvlade z razlogom, da so ženske intelektualno manj razvite od moških.

Viktimizacija je izpostavljanje diskriminirane osebe ali osebe, ki ji pomaga, neugodnim posledicam zaradi njenega ukrepanja, katerega namen je preprečiti ali odpraviti diskriminacijo.

Neugodne posledice (npr. v obliki sankcij, šikaniranja, nadlegovanja), ki bi jim bili lahko posamezniki izpostavljeni zaradi njihovega ukrepanja proti diskriminaciji (npr. vložitev pritožbe, nastopanje v vlogi zaupnika, priče) oziroma povračilni ukrepi so prepovedani.

  • Primer: Učitelj nenehno zbada učenca, ker je podprl pritožbo drugega učenca zaradi diskriminacije na podlagi etničnega porekla.

Pri diskriminaciji preko povezave je razlog za diskriminatorno obravnavo neka osebna okoliščina, ki je posameznik sicer nima, vendar pa je na določen način povezan z osebo (ali skupino), ki to osebno okoliščino ima.

Primera:

  • Jasna je na delovnem mestu pogosto izpostavljena žaljivim pripombam, elektronskim sporočilom ter zbadanju kolegov zaradi svoje hčere, ki je lezbijka in je znana aktivistka za pravice istospolno usmerjenih.
  • Posameznik se je v postopku kandidiranja za delovno mesto izkazal kot najboljši kandidat. Naknadno je delodajalec izvedel, da ima kandidat hudo invalidnega otroka z zapletenimi negovalnimi dogovori, ki bi lahko povzročili dolgotrajne odsotnosti na delovnem mestu, zaradi česar je bila njegova prošnja za zaposlitev zavrnjena.

Vsako neenako obravnavanje na podlagi osebne okoliščine ne pomeni nujno kršitve prepovedi diskriminacije. Veljavna zakonska ureditev (13. člen ZVarD) na splošno ne izključuje različnega obravnavanja na podlagi določene osebne okoliščine, če takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna.

Za razlikovanje, ki temelji na nekaterih osebnih okoliščinah (npr. spolu, rasi, etničnem poreklu, spolni usmerjenosti) in na nekaterih področjih družbenega življenja (npr. zaposlovanje in delo) je kriterij presoje upravičenega neenakopravnega obravnavanja strožji kot drugod.

Izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije

Nekatere izjeme dopustnega neenakega obravnavanja so posebej opredeljene v zakonodaji, kot na primer:

  • Primer: ugodnejša obravnava namenjena posebni zaščiti nosečih žensk (peti odstavek 13. člena ZVarD);
  • Primer: izpolnjevanje določene osebne okoliščine za zaposlitev na nekem delovnem mestu je lahko upravičen pogoj za zaposlitev, čeprav izključuje tiste, ki ga ne izpolnjujejo (npr. zaposlitev v določeni verski organizaciji, kjer se od posameznika zahteva pripadnost tej veri, pri tem pa mora zahteva po pripadnosti predstavljati legitimno in upravičeno poklicno zahtevo glede na etiko organizacije);
  • Primer: zaposlitev zgolj pripadnikov enega spola, kadar osebna okoliščina spola predstavlja bistveno in odločilno poklicno zahtevo – primer zaposlitve osebe na Carinski upravi, ki bo izvajala osebne kontrolne preglede potnic. Ker lahko pregled ženskih potnic opravljajo le ženske, zaposlitveni kriterij, ki predvideva točno določen spol kandidatov (v tem primeru žensk), ni diskriminatoren.

  • Primer: gradbeno podjetje zahteva, da vsi delavci na gradbišču nosijo zaščitne čelade. Tak pogoj bi lahko predstavljal posredno diskriminacijo za pripadnike tistih religij, v katerih je nošenje naglavnega pokrivala obvezno. Ker pa omenjeni pogoj temelji na legitimnem cilju-varnost delavcev pri delu in so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in nuno potrebna, je takšna zahteva gradbenega podjetja legitimna in ne predstavlja diskriminacije.

Hujše oblike diskriminacije

Večkratna diskriminacija pomeni, da je oseba diskriminirana zaradi več osebnih okoliščin hkrati kot na primer: spol, narodnost, rasno ali etnično poreklo, jezik, versko prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta, premoženjsko stanje, izobrazba, itd.

  • Primer: Pripadnik romske skupnosti, ki ji hkrati invalid je lahko žrtev diskriminacije ne zgolj na podlagi ene osebne okoliščine, pač pa več osebnih okoliščin (na podlagi osebne okoliščine etnične pripadnosti in na podlagi invalidnosti).

Množična diskriminacija je podana, kadar je s spornim ravnanjem diskriminiranih več oseb hkrati, zlasti če je motivirana s sovraštvom ali prezirom do oseb z določeno osebno okoliščino.

Izraz množična diskriminacija se uporablja kot nevtralni pojem za vse primere diskriminacije, ki temelji na večjem številu diskriminiranih oseb.

  •  Primer: Izbris določene skupine državljanov iz vseh uradnih evidenc (npr. izbrisani).

Dolgotrajna oziroma ponavljajoča se diskriminacija šteje za hujšo obliko diskriminacije in pomeni izpostavljenost osebe diskriminaciji, ki traja dalj časa ali ki se ponavlja.

  • Primer: Neureditev dostopa do pitne vode v romskih naselji.

Diskriminacija, ki vsebuje ali bi lahko vsebovala težko popravljive posledice za diskriminirano osebo glede povzročitve škode njenemu pravnemu položaju, pravicam ali obveznostim, zlasti če je storjena v razmerju do otrok ali drugih slabotnih oseb.

  • Primer: Z interventnim zakonom je bil sprejet ukrep obvezne upokojitve ob izpolnitvi zakonskih pogojev. V praksi je to pomenilo, da je pogodba o zaposlitvi ženskih zavarovank lahko prenehala veljati nekaj mesecev prej kot moškim. Tak začasni ukrep je nosil trajne in nepopravljive delovnopravne posledice za posameznice, ki so v času sprejetja interventnih ukrepov izpolnile pogoj za upokojitev.

Področja diskriminacije

Zakon o varstvu pred diskriminacijo zavezuje subjekte javnega in zasebnega sektorja ter fizične osebe, da morajo pri svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, tudi v zvezi

s pogoji za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica, vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja, ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem.

  • Primer: Mati samohranilka ne dobi priložnosti za napredovanje, z obrazložitvijo, da bi novo delovno mesto terjalo od nje 100-odsotno prisotnost na delovnem mestu, ona pa tega zaradi ponavljajoče odsotnosti za nego otroka ne bi bila zmožna izvajati.

Zakon o varstvu pred diskriminacijo zavezuje subjekte javnega in zasebnega sektorja ter fizične osebe, da morajo pri svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, tudi v zvezi

z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije in svetovanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso.

  • Primer: Delavec zaradi invalidnosti ni napoten na strokovno izobraževanj, ki se izvaja v stavbi, ki nima urejenega dostopa za invalide, saj delodajalec meni, da bi prilagoditve, ki bi jih bilo potrebno izvesti, da se delavec lahko udeleži izobraževanja, predstavljale za delodajalca preveliko breme.

Zakon o varstvu pred diskriminacijo zavezuje subjekte javnega in zasebnega sektorja ter fizične osebe, da morajo pri svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, tudi v zvezi

z zaposlitvenimi pogoji in pogoji dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami.

  • Primer: Politika zasebnega podjetja je takšna, da za isto delo moškim izplačuje višjo plačo kot ženskam.

Zakon o varstvu pred diskriminacijo zavezuje subjekte javnega in zasebnega sektorja ter fizične osebe, da morajo pri svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, tudi v zvezi

s članstvom in vključevanjem v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali v vsako organizacijo, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije.

  • Primer: Ureditev v kolektivni pogodbi, da dodaten dan dopusta pripada le članom sindikata

 

Zakon o varstvu pred diskriminacijo zavezuje subjekte javnega in zasebnega sektorja ter fizične osebe, da morajo pri svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, tudi v zvezi

s socialno zaščito, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom.

  • Primer: Zavrnitev izvedbe zobozdravstvene storitve pri pacientu, ki je okužen z virusom HIV.

 

Zakon o varstvu pred diskriminacijo zavezuje subjekte javnega in zasebnega sektorja ter fizične osebe, da morajo pri svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, tudi v zvezi

s socialnimi ugodnostmi.

  • Primer: Občina v zvezi z razpisom za neprofitna stanovanja oblikuje kriterije tako, da se na razpis ne morejo prijaviti mlade družine.

Zakon o varstvu pred diskriminacijo zavezuje subjekte javnega in zasebnega sektorja ter fizične osebe, da morajo pri svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, tudi v zvezi

z vzgojo in izobraževanjem.

  • Primer: Poučevanje romskih otrok, ločeno od ostalih otrok.

Zakon o varstvu pred diskriminacijo zavezuje subjekte javnega in zasebnega sektorja ter fizične osebe, da morajo pri svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, tudi v zvezi

z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi.

  • Primer: Ponudnik kabelskih storitev ne želi skleniti pogodbenega razmerja s pripadnikom romske skupnosti, saj ocenjuje, da ne bo sposoben rednega plačevanja storitev.

 Osebne okoliščine diskriminacije

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi spol.

  • Primer: Katarina ni imenovana na delovno mesto, čeprav je na razgovoru dosegla višjo oceno od izbranega kandidata, ki je moški. Delodajalec je svojo odločitev utemeljil na stereotipnih predpostavkah o zmožnosti žensk za opravljanje dela.

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi narodnost.

  • Primer: Družina se je po ogledu najemniškega stanovanje želela dogovoriti za njegov najem, vendar jo je lastnik stanovanja zavrnil, saj stanovanja ni želel oddajati tujcem.

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi raso ali etnično poreklo.

  • Primer: Natakar afroameriškega gosta ne želi postreči zaradi barve njegove kože.

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi jezik.

  • Primer: V podjetju se odpre novo delovno mesto z višjo plačo in boljšim delavnikom. Delavec se odloči, da se bo prijavili za delo. Kljub temu, da govori slovensko, ga nadrejeni obvesti, da ga ne bo povabil na razgovor, ker govori z bosanskim naglasom. Drugi uslužbenec, ki govori boljšo slovenščino je povabljen na razgovor.

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi vero ali prepričanje.

  • Primer: V proizvodnem podjetju kandidatom za novo delovno mesto postavljajo vprašanja v zvezi z njihovo versko pripadnostjo. Ateisti oziroma posamezniki, ki nimajo iste verske pripadnosti kot lastnik podjetja, so izločeni kot neprimerni kandidati, in sicer na podlagi sklepanja delodajalca, da jim primanjkuje določenih vrednot.

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi invalidnost.

  • Primer: Posamezniku na invalidskem vozičku je onemogočen vstop v trgovino zaradi fizičnih ovir (stopnice).

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi starost.

  • Primer: Čeprav je 50 letni iskalec zaposlitve najboljši kandidat za zaposlitev, na razpisu ni izbran, ker delodajalec meni, da je prestar in se zaradi tega ne bi dobro vključil v družbo ostalih uslužbencev, ki so mlajši.

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi spolno identiteto.

  • Primer: Delavci svojega kolega nenehno izpostavljajo žaljivim komentarjem zaradi njegove spolne identitete.  Ker je oseba, ki se ne identificira s katerokoli spolno identiteto oz. čuti popolno odsotnost lastne spolne identitete, je pogosto tarča in v posmeh sodelavcem. Kljub njegovim pritožbam, delodajalec ne izvaja ukrepov, ki bi preprečili nadlegovanje.

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi spolni izraz.

  • Primer: Na razgovoru za delo kandidat, ki je dosegel najvišje število točk in je bil ocenjen kot najboljši, ni bil izbran, saj je na razgovor prišel naličen in z nalakiranimi nohti.

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi družbeni položaj.

  • Primer: Brezdomna oseba se odpravi v restavracijo na večerjo. Še preden naroči, pristopi do nje lastnik restavracije, ki zahteva, da se nemudoma odstrani, saj da takšne osebe v njegovi restavraciji niso dobrodošle.

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi premoženjsko stanje.

  • Primer: Starejšemu upokojenskemu zakonskemu paru je onemogočen vstop v salon luksuznih vozil, saj prodajalec ocenjuje, da s skromno pokojnino par ne bi bil zmožen plačila novega vozila.

Pri obravnavi diskriminacije je bistveno, da neenaka, manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi izobrazba.

  • Primer: Čeprav ima zaposleni enako stopnjo izobrazbe, kot ostali v podjetju, je s strani kolektiva pogosto tarča posmeha, saj je visokošolsko izobraževanje dokončal na fakulteti, ki po mnenju njegovih sodelavcev sodi med t.i. »lažje« fakultete. Kljub enaki stopnji izobrazbe in opravljanju istovrstnega dela, je njegova plača manjša od plač sodelavcev.

Nabor osebnih okoliščin, na podlagi katerih lahko pride do diskriminacije, ni zaprt, temveč zakon določa, da lahko do diskriminacije pride tudi zaradi katerekoli druge osebne okoliščine. Gre za odprt pravni pojem, ki ga bo vsebinsko napolnila praksa.

Če ste neenako obravnavani brez upravičenega razloga, le zaradi določene osebne okoliščine in vas sporno ravnanje ovira ali prikrajšuje za različne pravice ter vsakodnevne priložnosti, lahko podate predlog za obravnavo diskriminacije.

Lahko  nas tudi vprašate za nasvet bodisi po (elektronski) pošti bodisi nas pokličite na telefonsko številko 01/473 55 31 v času uradnih ur.