Hujše oblike diskriminacije

Hujše oblike diskriminacije 2018-05-18T12:52:30+00:00

Večkratna diskriminacija pomeni, da je oseba diskriminirana zaradi več osebnih okoliščin hkrati kot na primer: spol, narodnost, rasno ali etnično poreklo, jezik, versko prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta, premoženjsko stanje, izobrazba, itd.

  • Primer: Pripadnik romske skupnosti, ki ji hkrati invalid je lahko žrtev diskriminacije ne zgolj na podlagi ene osebne okoliščine, pač pa več osebnih okoliščin (na podlagi osebne okoliščine etnične pripadnosti in na podlagi invalidnosti).

Množična diskriminacija je podana, kadar je s spornim ravnanjem diskriminiranih več oseb hkrati, zlasti če je motivirana s sovraštvom ali prezirom do oseb z določeno osebno okoliščino.

Izraz množična diskriminacija se uporablja kot nevtralni pojem za vse primere diskriminacije, ki temelji na večjem številu diskriminiranih oseb.

  • Primer: Izbris določene skupine državljanov iz vseh uradnih evidenc (npr. izbrisani).

Dolgotrajna oziroma ponavljajoča se diskriminacija šteje za hujšo obliko diskriminacije in pomeni izpostavljenost osebe diskriminaciji, ki traja dalj časa ali ki se ponavlja.

  • Primer: Neureditev dostopa do pitne vode v romskih naselji.

Diskriminacija, ki vsebuje ali bi lahko vsebovala težko popravljive posledice za diskriminirano osebo glede povzročitve škode njenemu pravnemu položaju, pravicam ali obveznostim, zlasti če je storjena v razmerju do otrok ali drugih slabotnih oseb.

  • Primer: Z interventnim zakonom je bil sprejet ukrep obvezne upokojitve ob izpolnitvi zakonskih pogojev. V praksi je to pomenilo, da je pogodba o zaposlitvi ženskih zavarovank lahko prenehala veljati nekaj mesecev prej kot moškim. Tak začasni ukrep je nosil trajne in nepopravljive delovnopravne posledice za posameznice, ki so v času sprejetja interventnih ukrepov izpolnile pogoj za upokojitev.