Zagovornik načela enakosti je v podjetju, ki nudi storitve mobilnosti in potovanj, ugotovil diskriminatorno obravnavo zaposlenih. Podjetje je določilo, da bodo nižjo božičnico prejeli zaposleni, ki bodo med letom skupno mesec ali več na bolniški ali na porodniški. S tem je neenako obravnavalo tiste zaposlene, ki so bili med letom upravičeno odsotni zaradi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, nosečnosti in starševstva. To pa je po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo prepovedano.
Zagovornik je prejel anonimno prijavo, da ima podjetje s področja mobilnosti in potovanj v kolektivni pogodbi določeno, da se letna nagrada iz naslova poslovne uspešnosti družbe (poljudno imenovana božičnica, 13. ali 14. plača) sorazmerno zniža, ko je zaposleni v določenem letu skupno odsoten več kot en mesec zaradi bolezni, porodniškega ali očetovskega dopusta.
V uradnem postopku ugotavljanja diskriminacije je Zagovornik ugotovil, da je podjetje z določitvijo takšnih meril za izplačilo božičnice kršilo prepoved diskriminacije iz Zakona o varstvu pred diskriminacijo.
Diskriminacija je po tem zakonu vsaka neupravičena neenaka obravnava oseb zaradi njihovih osebnih okoliščin, kot so spol, barva kože, narodnost ali etnično poreklo, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, pa tudi zdravstveno stanje, starševstvo in nosečnost. Zakon takšno neenako obravnavo prepoveduje.
Merila, ki jih je sprejelo obravnavano podjetje, so sicer taka, da veljajo za vse zaposlene enako. Vendar kljub temu posebej negativno učinkujejo na tiste, ki zbolijo, ki imajo kronične bolezni, tiste z otroki oziroma nosečnice, je ugotovil Zagovornik. Podjetje je tako omogočilo posredno diskriminacijo zaposlenih zaradi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti in tudi spola.
Diskriminacija je lahko tudi nenamerna
V Zagovornikovem postopku ugotavljanja diskriminacije je podjetje v svoj bran med drugim navedlo, da so bila merila za dodelitev božičnice sooblikovana in usklajena s predstavniki zaposlenih. Poudarilo je tudi stališče, da so po sprejetih merilih vsi delavci obravnavani enako glede na doprinos k uspehu podjetja, ki je odvisen od njihove prisotnosti na delovnem mestu.
Zagovornik je v odločbi zato posebej poudaril, da za obstoj diskriminacije ni pomembno, ali je imel kršitelj soglasje predstavnikov zaposlenih. Pojasnil je tudi, da lahko diskriminatorne in nezakonite posledice nastanejo kljub dobronamernemu ravnanju, torej tudi nenamerno.
Izpostavil je eno izmed sodb Višjega delovnega sodišča, iz katere izhaja, da nagrada za poslovno uspešnost podjetja pripada vsem zaposlenim.
Zagovornik je tudi v tem primeru ponovno poudaril razliko med nagrado za delovno uspešnost posameznika in nagrado za poslovno uspešnost podjetja: prvo lahko posamezniki prejmejo za svoje dejanske delovne rezultate, nagrado iz naslova poslovne uspešnosti podjetja pa prejmejo vsi zaposleni, če se jo je podjetje odločilo izplačati. Merila za izplačilo teh nagrad morajo biti vedno skladna s protidiskriminacijsko zakonodajo.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Varstvo pred posredno diskriminacijo velja tudi na področju zaposlovanja in dela. Zaposlenim zato ni dovoljeno zmanjševati in odvzemati pravic zaradi njihovih upravičenih zdravstvenih odsotnosti, na katere sami ne morejo vplivati, ali pa zaradi njihove nosečnosti in starševstva, ki sta tudi v Sloveniji posebej varovani kategoriji.«
Zagovornik je diskriminacijo pri določitvi meril za izplačilo božičnice ugotovil že pri več podjetjih. Argumentom Zagovornika, ki so v različnih odločbah podobni, je v enem od primerov v celoti pritrdilo tudi Upravno sodišče.
Odločbe Zagovornika so dostopne prek povezave: https://zagovornik.si/zakljucena-ugotavljanja-diskriminacije/.
