Neenaka obravnavo raziskovalcev na podlagi osebne okoliščine nosečnosti oziroma starševstva

Zagovornik načela enakosti je po uradni dolžnosti pričel s postopkom ugotavljanja morebitne diskriminacije pri Javnem razpisu za spodbujanje raziskovalcev  na začetku kariere 2.1, ki ga je objavila Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ) dne 13. 7. 2018. Zagovornik se je s problematiko seznanil na podlagi novinarskega vprašanja.

Zagovornik je ugotavljal, ali pogoji konkretnega javnega razpisa ter ravnanje MIZŠ v primerih, ko raziskovalci zaradi daljše odsotnosti želijo “zamrzniti” projekt, MIZŠ pa jim to onemogoča in vztraja pri zamenjavi raziskovalca za čas odsotnosti, ustrezajo posredni diskriminaciji po drugem odstavku 6. člena ZVarD.

Posredna diskriminacija obstaja, kadar je oseba ali skupina oseb z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če ta določba, merilo ali praksa objektivno temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in nujno potrebna.

ZVarD določa varstvo vsakega posameznika in posameznice pred diskriminacijo, pa tudi skupine oseb, ter varstvo pravne osebe, če se okoliščine, ki bi lahko bile podlaga za diskriminacijo, lahko nanašajo tudi na te osebe. V konkretni zadevi skladno s prvim odstavkom 1. člena ZVarD, uživajo varstvo pred diskriminacijo raziskovalci na začetku kariere (kot so opredeljeni v točki 3.2. javnega razpisa) kot posamezniki. Za obravnavo po uradni dolžnosti Zagovornik ni pridobival soglasja diskriminiranih oseb, saj gre za (večjo) skupino oseb, ki sodelujejo v konkretnem javnem razpisu.

Zagovornik v obravnavanem primeru kot osebne okoliščine, na podlagi katerih posamezniki uživajo varstvo pred diskriminacijo, prepoznava nosečnost, starševstvo, spol in zdravstveno stanje. Spol je v ZVarD izrecno naveden kot osebna okoliščina, ki v slovenski zakonodaji uživa pravno varstvo. Medtem ko nosečnost, starševstvo in zdravstveno stanje v protidiskriminacijski zakonodaji spadajo med t.i. druge osebne okoliščine, ki so (prav tako) pravno varovane.

Zagovornik je ugotovil, da pravila javnega razpisa nobene od skupin oseb z določeno osebno okoliščino ne postavljajo neposredno v slabši položaj, so navidezno nevtralna in veljajo enako za vse raziskovalce. Ker se javni razpis nanaša na raziskovalce, Zagovornik kot skupino oseb smatra raziskovalce, pri katerih se v času trajanja projekta izrazi katera od obravnavanih osebnih okoliščin: nosečnost pri raziskovalkah oz. starševstvo pri raziskovalcih, ter bolezen oz. poslabšanje določenega zdravstvenega stanja, ki privede do dlje časa trajajoče odsotnosti s projekta.

V fazi postopka ugotavljanja elementov posredne diskriminacije je Zagovornik ugotovil, da je v javnem razpisu navedeno, da lahko MIZŠ v obdobju izvajanja projekta (operacije) presoja podaljšanje obdobja upravičenosti, pri čemer to presoja restriktivno, in sicer na podlagi objektivnih razlogov, ki so podani tako na strani upravičenca kot na strani raziskovalca/raziskovalke ter na podlagi soglasja organa upravljanja, da pa je ravnanje MIZŠ v praksi drugačno, saj MIZŠ v tovrstnih primerih omogoča izključno nadomeščanje raziskovalca ali raziskovalke.

Zagovornik po seznanitvi z mnenjem Organa upravljanja glede podaljšanja izvajanja projektov, ki ga je svoji izjasnitvi priložil MIZŠ, ugotavlja, da obstajajo tudi druga za raziskovalce milejša sredstva za doseganje istih ciljev, kar vključuje tudi možnost podaljšanja projektov. Iz mnenja med drugim izhaja, da se koriščenje porodniškega dopusta lahko obravnava tudi kot izjemna okoliščina. Slednje pa je možno razumeti zgolj, v kolikor gre v omenjenih primerih oz. kadar gre za zadržanost ključne osebe pri izvajanju projektov zaradi koriščenja porodniškega dopusta, ki povzroči izjemne organizacijske in izvajalske probleme v izvedbi projektov v tolikšni meri, da pogodba o sofinanciranju očitno ne ustreza več pričakovanjem in se posamezen primer lahko opredeli kot izjemna okoliščina.

Da je raziskovalec ključna oseba pri projektu, zatrjujejo vsi zaprošeni subjekti ter to ocenjuje tudi Zagovornik, medtem ko MIZŠ vztraja, da je raziskovalec zamenljiv in da je ključna v projektu raziskovalna organizacija.

Zagovornik je sicer ugotovil, da so vsi cilji navedene obravnave, ki jih navaja MIZŠ in so opredeljeni v javnem razpisu, legitimni. Tak legitimen cilj sam po sebi pa ne more nadomestiti konkretne presoje niti o ustreznosti nekega ukrepa (vzročna zveza v konkretnem primeru), niti presoje o njegovi nujnosti (neobhodni potrebnosti). Da praksa MIZŠ ni nujno potrebna, nenazadnje izhaja že iz mnenja Organa upravljanja glede podaljšanja izvajanja projektov, v katerem med drugim izhaja, da se koriščenje porodniškega dopusta pod določenimi pogoji lahko obravnava tudi kot izjemna okoliščina. Sam Organ upravljanja je torej pokazal na druge možne ukrepe, ki so za vodje projektov milejši in ugodnejši, saj jim omogočajo prekinitev iz naslova odsotnosti zaradi starševstva ali zdravstvenega stanja in vrnitev na delo po končanju odsotnost ter nadaljevanje z delom na projektu, s tem pa nadaljnji razvoj njihovih raziskovalnih kompetenc in znanstvene uspešnosti. Zagovornik je ugotovil, da MIZŠ v skladu s svojim dokaznim bremenom ni uspel izkazati, da bi bilo neenako obravnavanje raziskovalcev oz. predstavljena praksa MIZŠ dopustna v skladu z ZVarD, s čimer tudi ni uspel upravičiti izjeme od prepovedi posredne diskriminacije.

Zagovornik je tako ocenil, da navedeni pogoji javnega razpisa kažejo na neenako obravnavo raziskovalcev na podlagi osebne okoliščine nosečnosti oziroma starševstva. Javni razpis je namenjen mladim raziskovalcem, le-ti pa so v obdobju, ko si ustvarjajo družino in lahko takšni pogoji dela (tj. nezmožnost podaljšanja obdobja financiranja v primeru prekinitve dela na projektu za čas odsotnosti) pomenijo diskriminacijo zaradi starševstva ali nosečnosti in tudi zaradi spola: noseče so namreč samo ženske – v tem kontekstu lahko govorimo o diskriminaciji zaradi spola, saj se tudi po javno dostopnih podatkih za koriščenje starševskega dopusta v večjem delu še vedno večinoma odločajo predvsem ženske.

Zagovorniku je presojal tudi potencialne daljše odsotnosti, ki lahko nastanejo iz zdravstvenih razlogov na strani raziskovalcev in katere enako kot odsotnosti zaradi nosečnosti oziroma starševstva MIZŠ presoja restriktivno. Zato je Zagovornik ocenil, da navedeni pogoji javnega razpisa kažejo na neenako obravnavo raziskovalcev na podlagi osebne okoliščine zdravstvenega stanja. Medtem, ko so delavci skladno z delovno pravno zakonodajo zaradi bolezni z dela upravičeno odsotni, raziskovalce zaradi pogojev Javnega razpisa in prakse MIZŠ daljša bolniška odsotnost postavi v bistveno slabši položaj.

Posledično za vse navedene raziskovalce nepodaljšanje roka za izvedbo projekta zaradi daljše odsotnosti prinaša negativne učinke. Odsotnost raziskovalca povzroča nezmožnost participacije pri razvoju znanosti, ki jo sicer omogoča projekt, manjšo znanstveno uspešnost raziskovalca, nižje točke A’, manjšo konkurenčnost v primerjavi s kolegi, ki s projekta niso odsotni daljše časovno obdobje zaradi bolezni, kar vse rezultira v manjši uspešnosti pri pridobivanju nadaljnjih projektov.

2019-07-24T14:51:45+00:0024.07. 2019|