Zagovornik načela enakosti je od ene od fakultet prejel predlog za obravnavo diskriminacije njihove raziskovalke v zvezi s pogoji operacije »Raziskovalci na začetku kariere 2.0«, ki jo izvaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Raziskovalki in vodji projekta, ki je v teku trajanja projekta odšla na starševski dopust, MIZŠ ni omogočilo podaljšanja projekta za čas upravičene odsotnosti.

Zagovornik je ugotavljal, ali pogoji javnega razpisa ter ravnanje MIZŠ v primerih, ko raziskovalci in raziskovalke zaradi daljše odsotnosti iz naslova starševskega dopusta želijo “zamrzniti” projekt, MIZŠ pa tega ne omogoči in vztraja pri zamenjavi raziskovalca za čas odsotnosti, ustrezajo posredni diskriminaciji po drugem odstavku 6. člena ZVarD.

Posredna diskriminacija obstaja, kadar je oseba ali skupina oseb z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če ta določba, merilo ali praksa objektivno temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in nujno potrebna.

ZVarD določa varstvo vsakega posameznika in posameznice pred diskriminacijo, pa tudi skupine oseb, ter varstvo pravne osebe, če se okoliščine, ki bi lahko bile podlaga za diskriminacijo, lahko nanašajo tudi na te osebe. V konkretni zadevi skladno s prvim odstavkom 1. člena ZVarD uživajo varstvo pred diskriminacijo raziskovalci in raziskovalke na začetku kariere (kot so opredeljeni v točki 3.2. javnega razpisa) kot posamezniki oz. posameznice. Za obravnavo zadeve je Zagovornik od diskriminirane osebe – raziskovalke pridobil potrebno soglasje.

Zagovornik v obravnavanem primeru kot osebne okoliščine, na podlagi katerih posamezniki uživajo varstvo pred diskriminacijo, prepoznava nosečnost, starševstvo in spol. Spol je v ZVarD izrecno naveden kot osebna okoliščina, ki v slovenski zakonodaji uživa pravno varstvo. Nosečnost in starševstvo pa v protidiskriminacijski zakonodaji spadajo med t.i. druge osebne okoliščine, ki so prav tako pravno varovane.

V fazi postopka ugotavljanja elementov posredne diskriminacije je Zagovornik ugotovil, da je v javnem razpisu navedeno, da lahko MIZŠ v obdobju izvajanja projekta presoja podaljšanje obdobja upravičenosti projekta, pri čemer to presoja restriktivno, in sicer na podlagi objektivnih razlogov, ki so podani tako na strani upravičenca kot na strani raziskovalca/raziskovalke ter na podlagi soglasja Organa upravljanja. V praksi pa je ravnanje MIZŠ drugačno, saj MIZŠ v tovrstnih primerih omogoča izključno nadomeščanje raziskovalca ali raziskovalke (ne pa tudi podaljšanja trajanja projekta).

Zagovornik je po seznanitvi z mnenjem Organa upravljanja glede podaljšanja izvajanja projektov, ki ga je svoji izjasnitvi priložil MIZŠ, ugotovil, da obstajajo tudi druga, za raziskovalce milejša sredstva za doseganje istih ciljev, kar vključuje tudi možnost podaljšanja projektov. Iz mnenja med drugim izhaja, da se koriščenje starševskega dopusta lahko obravnava tudi kot izjemno okoliščino. Slednje pa je možno razumeti zgolj, v kolikor gre v omenjenih primerih oz. kadar gre za zadržanost ključne osebe pri izvajanju projektov zaradi koriščenja starševskega dopusta, ki povzroči izjemne organizacijske in izvajalske probleme v izvedbi projektov v tolikšni meri, da pogodba o sofinanciranju očitno ne ustreza več pričakovanjem in se posamezen primer lahko opredeli kot izjemna okoliščina.

Da je raziskovalec oz. raziskovalka kot vodja projekta ključna oseba pri projektu, zatrjujejo vsi subjekti, ki jih je zagovornik zaprosil za podatke, enako pa ocenjuje tudi Zagovornik, medtem ko MIZŠ vztraja, da je raziskovalec oz. raziskovalka zamenljiva in da je ključna v projektu raziskovalna organizacija.

Zagovornik je sicer ugotovil, da so vsi cilji navedene obravnave, ki jih navaja MIZŠ in so opredeljeni v javnem razpisu, legitimni. Tak legitimen cilj sam po sebi pa ne more nadomestiti konkretne presoje niti o ustreznosti nekega ukrepa (vzročna zveza v konkretnem primeru), niti presoje o njegovi nujnosti (neobhodni potrebnosti). Da praksa MIZŠ ni nujno potrebna, nenazadnje izhaja že iz mnenja Organa upravljanja glede podaljšanja izvajanja projektov, v katerem med drugim izhaja, da se koriščenje starševskega dopusta pod določenimi pogoji lahko obravnava tudi kot izjemna okoliščina. Sam Organ upravljanja je torej pokazal na druge možne ukrepe, ki so za vodje projektov milejši in ugodnejši, saj jim omogočajo prekinitev iz naslova odsotnosti zaradi starševstva in vrnitev na delo po končanju odsotnost ter nadaljevanje z delom na projektu, s tem pa nadaljnji razvoj njihovih raziskovalnih kompetenc in znanstvene uspešnosti. Zagovornik je ugotovil, da MIZŠ v skladu s svojim dokaznim bremenom ni uspel izkazati, da bi bila neenaka obravnavana raziskovalke oz. predstavljena praksa MIZŠ dopustna v skladu z ZVarD, s čimer tudi ni uspel upravičiti izjeme od prepovedi posredne diskriminacije.

Zagovornik je tako ocenil, da navedeni pogoji javnega razpisa kažejo na neenako obravnavo raziskovalk na podlagi osebne okoliščine nosečnosti oziroma starševstva. Javni razpis je namenjen raziskovalcem in raziskovalkam na začetku kariere, le-ti pa so v obdobju, ko si morda ustvarjajo družino in lahko takšni pogoji dela (tj. nezmožnost podaljšanja obdobja financiranja v primeru prekinitve dela na projektu za čas odsotnosti) pomenijo diskriminacijo zaradi nosečnosti ali starševstva in tudi zaradi spola. Noseče so namreč samo ženske, zato v tem kontekstu lahko govorimo o diskriminaciji zaradi spola, saj se tudi po javno dostopnih podatkih za koriščenje starševskega dopusta v večjem delu še vedno večinoma odločajo predvsem ženske.

Posledično nepodaljšanje roka za izvedbo projekta zaradi odsotnosti iz naslova starševskega dopusta raziskovalkam prinaša negativne učinke. Odsotnost raziskovalke namreč povzroča njeno nezmožnost participacije pri razvoju znanosti, ki jo sicer omogoča projekt, manjšo znanstveno uspešnost raziskovalke, nižje točke A’ in A” ter manjšo konkurenčnost v primerjavi s kolegi, ki s projekta niso odsotni daljše časovno obdobje zaradi starševskega dopusta, kar vse rezultira v njeni manjši uspešnosti pri pridobivanju nadaljnjih projektov.

Dokumenti: