Med primeri ugotavljanja diskriminacije, ki jih je Zagovornik načela enakosti zaključil v letu 2019, je bilo največ, in sicer kar 30 odstotkov zadev s področja dela ali zaposlovanja, je zagovornik Miha Lobnik povedal glavnemu inšpektorju za delo Jadranku Grliću. Najbolj odmeven primer s tega področja je ugotovljena diskriminacija pri določanju višine božičnice glede na prisotnost delavca na delovnem mestu. Zagovornikovi odločbi je v celoti pritrdilo tudi Upravno sodišče.

Prijave diskriminacije pri delu, v postopkih zaposlovanja ali odpovedi pogodb o zaposlitvi prejema tudi Inšpektorat za delo. Kot je pojasnil glavni inšpektor, je takih prijav malo – v letu 2019 je inšpektorat samo na področju nadzora delovnih razmerij prejel skoraj 6.000 prijav, med njimi so se samo posamezne nanašale na domnevno diskriminacijo, ugotovljenih pa je bilo manj kot 20 primerov diskriminacije. V inšpektoratu ugotavljajo, da se delavci nanje pogosteje kot s prijavo obrnejo z zaprosilom za strokovno pomoč. Po mnenju Zagovornika to priča o tem, da se ljudje še vedno ne odločajo za prijavo, ker verjamejo, da s postopkom ni mogoče doseči izboljšanja ali pa jih je strah, da se bo zaradi ukrepanja njihov položaj še poslabšal.

S poročanjem o prijavah in primerih diskriminacije Zagovorniku inšpektorat prispeva pri spremljanju stanja diskriminacije v državi. Prevzame lahko tudi primere, pri katerih se ljudje sicer najprej obrnejo na Zagovornika, a se izkaže, da slabša obravnava, ki so je deležni, ni povezana z njihovo osebno okoliščino, lahko pa predstavlja katero drugo kršitev iz delovnega razmerja. O diskriminaciji namreč lahko govorimo samo takrat, ko je posameznik slabše obravnavan zaradi osebnih okoliščin, kot so spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, starost, invalidnost in podobno. Grlić je ob tem spomnil tudi na možnost reševanja konfliktov v delovnem okolju z mediacijo v okviru projektne enote inšpektorata.

Samostojna organa se deloma dopolnjujeta in skupaj izvršujeta pravico ljudi do varstva pred diskriminacijo. To je še posebej pomembno pri sankcioniranju diskriminacije. Ker Zagovornik pristojnosti izdajanja glob nima, bi se v družbi lahko uveljavilo prepričanje, da je diskriminacija dopustna. Tukaj nastopijo inšpektorati, ki tudi na Zagovornikovo pobudo začnejo prekrškovni postopek in lahko kršitelju izrečejo globo.

Zagovornik Miha Lobnik se je zahvalil inšpektoratu za zelo dobro delo in odlično sodelovanje.