Bilateralno sodelovanje

Bilateralno sodelovanje 2018-05-23T10:16:37+00:00

Bilateralno sodelovanje je del mednarodnega sodelovanja na konkretni ravni med dvema državama. Pri tem gre za specifične dogovore in dobre prakse, ki omogočajo rast nacionalnih organov za načelo enakosti. Bilateralno sodelovanje omogoča izmenjavo mnenj in dobrih praks iz prve roke.

Zagovornik načela enakosti je 26. januarja 2018, skupaj s Francoskim veleposlaništvom, organiziral okroglo mizo z naslovom Izzivi in priložnosti za ženske v podjetništvu: vpliv spola na kariero, v sklopu katere so tematiko predstavile: Tomislava Blatnik, predstavnica francoskega podjetja Samsic v Sloveniji, Živa Humer, raziskovalka na Mirovnem inštitutu, Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager in Andreja Poje, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Okroglo mizo je moderiral Zagovornik načela enakosti, Miha Lobnik. Govorke so se v svojih prispevkih dotaknile izzivov, s katerimi so se, kot predstavnice ženskega spola, na svoji karierni poti soočale tudi same. Prav tako sta Živa Humer in Andreja Poje občinstvu ponudili širši pregled problematike, ki izvira iz delovnopravnih zagat slovenske zakonodaje in nizke ravni poslovne etike in kulture na delovnih mestih. Stopnja diskriminacije glede na osebno okoliščino spola je v Sloveniji, predvsem na delovnih mestih, še zmeraj več kot prisotna.

V okviru mednarodnega bilateralnega sodelovanja je v sklopu dogovarjanja z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske nastala ideja o konkretnem medsebojnem sodelovanju. Sodelovanje se je realiziralo oktobra 2017 z obiskom delegacije z Nizozemskega inštituta za človekove pravice, njihovim strokovnim kolegijskim pregledom (peer review), organizacijo javnega pogovora o diskriminaciji na delovnem mestu z vidika spola in starosti v hotelu Slon in zaključilo decembra 2017 z obiskom delegacije Zagovornika načela enakosti v Utrechtu, kjer so se udeležili izobraževanja in predstavitve delovanja nizozemskega organa za načelo enakosti (Equality Body) ter obiskali eno izmed njihovih nevladnih organizacij za boj proti diskriminaciji.

V oktobru je delegacija z nizozemskega organa za načelo enakosti obiskala Zagovornika načela enakosti z namenom izvedbe strokovnega kolegijskega pregleda ter izmenjave dobrih praks. V okviru obiska je Zagovornik gostil predstavnici nizozemskega organa v svojih novih prostorih in jima razložil, s katerimi izzivi se sooča pri vzpostavljanju organa, ki je bil formalno opredeljen leta 2016 z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Nizozemski predstavnici sta prispevali k razvoju organa z dragocenimi izkušnjami in priporočili, poleg tega pa sta se 19. oktobra udeležili javnega pogovora na temo diskriminacije na delovnem mestu z vidika starosti in spola, ki ga je Zagovornik organiziral v sodelovanju z nizozemskim veleposlaništvom. Komisarka za načelo enakosti dr. Carina van Eck je sodelovala tudi kot govorka na javnem pogovoru, kjer so sodelovali tudi dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica na Fakulteti za družbene vede, dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, Dé Louis Hurwits, ustanovitelj in direktor Intersocks d.o.o., ter Barbara Zupančič, vodja projekta Listina raznolikosti.

5. decembra 2017 so se predstavniki Zagovornika načela enakosti mudil v Utrechtu, kjer so obiskali nizozemski organ za načelo enakosti – The Netherlands Institute for Human Rights. Program, ki so ga predstavili zaposleni v inštitutu, ki je bil ustanovljen leta 1994, je bil izčrpen in praktično naravnan. Zagovornik načela enakosti je na začetku obiska predstavil delovanje slovenskega organa za načelo enakosti ter izpostavil nekatera vprašanj in probleme, s katerimi se sooča pri vzpostavljanju neodvisnega državnega organa. Nizozemski kolegi so predstavili delovanje svojega inštituta z različnih vidikov: delovanje sprejemne pisarne, pomoč in podpora žrtvam diskriminacije, postopek zaslišanja (hearing) obeh vpletenih strani ter prikazali prepletanje na različnih področji: pravo, odnosi z javnostmi in zunanja politika oziroma upravljanje politik, obravnava individualnih primerov, vpliv v sodnih postopkih… Obiskovalci so tako skozi pogovor z več zaposlenimi spoznali način delovanja nizozemske sorodne institucije, kakšne pristojnosti ima, kaj lahko stori ter kakšni so postopki v primeru prijave diskriminacije ali kršenja človekovih pravic. Ogledali so si tudi zaslišanje (hearing) v okviru primera prijavljene diskriminacije ter obiskali sprejemno pisarno inštituta, ki skrbi za sprejem prijav, komunikacijo s strankami ter pomoč in informiranje. Predstavljeno jim je bilo tudi področje odnosov z javnostmi ter relevantnost le-tega za področje osveščanja in preventivnega dela. Velik poudarek so dali na preventivo, izobraževanje in ozaveščanje, na mehke pristope in izboljšanje sistemske ureditve, opozarjanje na sistemsko diskriminacijo v okviru tradicionalnega in zgodovinskega dojemanja posameznih vidikov človekovega življenja.