Javni pogovor o raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu Enakost pri delu

Na javnem pogovoru o raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu Enakost pri delu, ki je konec lanskega leta potekal v organizaciji novega samostojnega državnega organa Zagovornika načela enakosti in Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske so govorniki predstavili različne dimenzije neenake obravnave na področju zaposlovanja in dela skozi osebni okoliščini spol in starost.

Pogovor, na katerem so sodelovali dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica na Fakulteti za družbene vede, dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, Dé Louis Hurwits, ustanovitelj in direktor Intersocks d.o.o., dr. Carina van Eck, komisarka za načelo enakosti na Nizozemskem inštitutu za človekove pravice ter Barbara Zupančič, vodja projekta Listina raznolikosti, je povezoval zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Prvi mednarodni dogodek novega samostojnega organa za spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije je izpostavil, da na delovnem mestu obstajajo različne oblike diskriminacij, na katere marsikdaj nismo pozorni in jih kot take ne prepoznamo.

V uvodu je Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti na kratko predstavil nov državni organ Zagovornik načela enakosti, ki je bil ustanovljen z letošnjim letom ter izpostavil njegove naloge, izhajajoče iz Zakona o varstvu pred diskriminacijo.

Profesorica dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, ki deluje v okviru Centra za proučevanje organizacij in razvoj človeških virov je najprej povedala, da Slovenija napreduje na tem področju, ampak ugotovitve raziskave iz leta 2016 kažejo, da je v Sloveniji trg delovne sile segregiran, delovne razmere moških in žensk pa so po spolu specifične. Poudarila je: »Na določenih segmentih zaposlovanja in dela se razlike med spoloma zmanjšujejo, vendar ne na način, kot bi si želeli.« Poleg tega pa se je poslabšal tudi položaj žensk na vodilnih mestih.

Dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo in avtor knjige Prepoved diskriminacije glede na starost je izpostavil problem diskriminacije javnih uslužbencev, ki so bili prisilno upokojeni ter diskriminacijo mladih, ki v času krize niso dobili prve zaposlitve ali pa so bili zaposleni le za določen čas, po poteku pogodb pa jim delovnega razmerja niso podaljšali.

Dé Louis Hurwits je lastnik in manager družinskega podjetja Intersocks, ki je po vstopu Slovenije v EU leta 2004 v Kočevje preselil celotno podjetje, ki ima certifikat Standard SA 8000 – Social Responsibility Standard. Pri predstavitvi je izhajal iz osebnih izkušenj kot podjetnik, kjer je izpostavil, da ima veliko vlogo pri spodbujanju enakosti vzgoja in razgledanost posameznika. Če kot otrok odraščaš v družini, kjer sta strpnost in pravičnost vrednoti, lažje sprejemaš različnost, ki jo potem v življenju srečuješ. Prav tako kot uspešen podjetnik in delodajalec zasleduje vodilo: »Če narediš napako, moraš biti dovolj velik človek, da jo tudi popraviš.«

Evropski vidik sodelovanja med državami in medsebojno pomoč je izpostavila dr. Carina van Eck, komisarka za načelo enakosti na nizozemskem inštitutu za človekove pravice. »Pomembno je, da ljudje enakopravno sodelujejo v družbi, sploh ko gre za zadeve, ki se tičejo vsakdanjega življenja.« Na Nizozemskem je diskriminacija prisotna na področju dela pri neenakem plačilu za moške in ženske ter pri zaposlitvah nosečnic.

Barbara Zupančič, ki je koordinatorka projekta Listine raznolikosti v Sloveniji, je izpostavila načela, ki jih Listina raznolikosti spodbuja v 19 državah članicah Evropske unije. Gre za priporočila in spodbujanje razvijanja organizacijske kulture v delovnem okolju, ki temelji na enakih možnostih, vzajemnemu spoštovanju, sprejemanju in vključevanju raznolikih zaposlenih.

2018-05-11T10:44:32+00:00 19.10. 2017|