Zagovornik načela enakosti je ocenil diskriminatornost Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev in ugotovil diskriminacijo na podlagi državljanstva.

Po slovenski ustavi imajo tudi tujci v Sloveniji praviloma vse pravice kot slovenski državljani. Slovenija kot članica EU mora spoštovati tudi evropske direktive, po katerih je v državah članicah zgolj v zelo redkih primerih možno tuje državljane obravnavati manj ugodno kot državljane drugih evropskih držav ali državljane tretjih držav. Interventni zakon o odlogu plačevanja posojil za 12 mesecev pa je koriščenje te ugodnosti omogočil izključno slovenskim državljanom s stalnimi bivališčem v Sloveniji.

Vlada ni dovolj podkrepila razlogov za neenako obravnavo

Zagovornik je v postopku ocene diskriminatornosti vlado pozval, naj pojasni razloge za to različno obravnavo tujcev in državljanov s stalnimi bivališčem v Sloveniji. Ta bi namreč lahko bila dovoljena, če bi vlada utemeljila, da je to nujno in da je predlagani ukrep ustrezen, potreben in sorazmeren.

Vlada se je v odgovoru sklicala na 13. člen ustave, ki določa, da se lahko posebne pravice določijo tudi samo za državljane. V obrambo zakona je navedla, da ta bankam ne preprečuje, da bi se s kreditojemalci-tujci dogovorile za odlog plačevanja posojil. Uvedena omejitev kroga upravičencev do ukrepa pa da je bila nujna, saj je zakon vplival na povečanje kreditnega tveganja bančnega sektorja, hkrati pa bi širitev kroga upravičencev do odloga posojila pomenila možen dodaten pritisk na javne finance, ker za odložena posojila jamči država.

Po oceni Zagovornika razlogi, ki jih je navedla vlada, niso dovolj za to, da različno obravnavanje tujcev in državljanov s stalnimi bivališčem v Sloveniji v tem primeru ne bi bila diskriminacija.

»Z zakonom je bila možnost odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe vzpostavljena kot tista vrsta ugodnosti, ki jo banke morajo obvezno podeliti, če so za to izpolnjeni pogoji. Kar je na eni strani obveznost banke, je na drugi strani pravica oziroma ugodnost kreditojemalca oziroma potrošnika. Izključitev določenega kroga oseb iz te pravice oziroma ugodnosti predstavlja poseg v pravice oziroma ugodnosti posameznikov iz 1. odstavka 4. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo,« je ugotovil Zagovornik.

Preden bi vlada lahko uvedla različno obravnavo, bi morala opraviti test sorazmernosti ukrepa in način zasledovanja določenega cilja podkrepiti s podatki in konkretnimi izračuni. A tega ni bilo.

Po ugotovitvi diskriminacije tujcev s stalnim bivališčem v Sloveniji je Zagovornik ministrstvo za finance, ki je pripravilo sporni zakon, pozval, naj ga primerno popravi, vlada pa naj nato spremembo posreduje v sprejetje poslancem državnega zbora.

Če vlada tega ne bo storila, bo Zagovornik zakon predložil v oceno ustavnemu sodišču. Če bo tudi to presodilo, da je zakon diskriminatoren, ga bo vlada morala popraviti.

Bolj podrobno o razlogih za ustavno presojo ZIUOPOK v oceni, ki je dostopna na: http://www.zagovornik.si/wp-content/uploads/2020/09/Ocena-diskriminatornosti-krediti-3.pdf.


Dokument:

Ocena diskriminatornosti Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev