Zagovornika so obsojenke, ki prestajajo zaporno kazen v zaporu na Igu, obvestile o domnevno slabši obravnavi, ki naj bi ji bile izpostavljene v primerjavi z moškimi zaporniki, ki kazen prestajajo v zaporu na Dobu. Obsojenke so zatrjevale dejansko in pravno neenako obravnavo glede na spol. Izpostavile so več tematik:

  1. prebivanje na prostem (stik z naravo),
  2. obisk fitnesa, knjižnice, trgovine in pralnice v času, ko ima oseba možnost gibanja na prostem,
  3. sprejemanje obiskov,
  4. možnost zasebnih stikov in
  5. telefonske klice in uporabo elektronske komunikacije.

Obisk fitnesa, knjižnice, trgovine in pralnice v času, ko ima oseba možnost gibanja na prostem (2) so v zaporu na Igu uredili tekom postopka Zagovornika.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij v skladu s svojim dokaznim bremenom ni uspela izkazati, da bi bilo neenako obravnavanje obsojenk dopustno in v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo. Zato  je Zagovornik  v točkah 3., 4. in 5. ugotovil obstoj neposredne diskriminacije na podlagi spola.

Zagovornik pravice do stika z naravo (1) ni presojal, saj Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ne določa pravice prebivanja na prostem v naravi, temveč le pravico bivanja na prostem, kar v zaporu omogočajo.

Dokumenti: