Na Zagovornika se je obrnila pravna oseba, ki je zatrjevala, da je bila zaradi razlike v veroizpovedi in političnem ali drugačnem prepričanju prikrajšana oz. da je bilo poseženo v njegovo pravico do svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS in svobode vesti oziroma veroizpovedi iz 41. člena Ustave RS, kar je v nasprotju z veljavnim Zakonom o varstvu pred diskriminacijo.

Po pridobitvi informacij od vseh relevantnih akterjev (Zagovornik je vodil postopek zoper tri domnevne kršitelje) in po preučitvi vseh dejstev in dokazov je Zagovornik v upravnem postopku izdal ugotovitveno odločbo, s katero je v ravnanju izvajalca javnega prevoza ugotovil kršitev prepovedi diskriminacije v smislu ZVarD in sicer elemente navodil za diskriminacijo po 9. členu ZVarD. Zoper enega od domnevnih kršiteljev diskriminacija ni bila ugotovljena, zoper drugega pa se je postopek ustavil zato ker sta se stranki znotraj postopka poravnali za kar si je ves čas postopka skladno z 20. členom Poslovnika Zagovornika načela enakosti prizadeval Zagovornik. V nadaljevanju so navedeni razlogi za odločitev.

Predlagatelj je sklenil pogodbo v kateri se je dogovoril za izdelavo oglasnega sporočila, ki se namesti na vozilo izvajalca javnega prevoza za določen čas dveh mesecev. Oglasno sporočilo je bilo na zadnjo stran vozila nameščeno ter predčasno (po 9 dneh) z njega tudi odstranjeno. Oglas je bil sestavljen iz treh fotografij. Zgornja simbolizira ljubečo družino z majhnim otrokom, na fotografiji je spletni naslov in besedilo: »ŽIV!M« ter »RADI IMAMO ŽIVLJENJE!«, spodaj levo je fotografija ženske, ki žaluje, besedilo »ŽALUJEM ZA SVOJIM OTROKOM…«, »Stopi iz tišine.«, ter kontaktna številka 069 621 009, ter desno fotografija, na kateri je ženska, ki v rokah drži test za ugotavljanje nosečnosti, besedilo: »Pokliči.« in kontaktna telefonska številka 040 342 123 ter besedilo »NISI SAMA«.

Zagovornik je presojal ali predčasna odstranitev oglasnega sporočila z vozila izvajalca javnega prevoza pomeni diskriminacijo predlagatelja, ki je pravni subjekt zaradi osebne okoliščine vere ali prepričanja.

Skladno z ZVarD varstvo pred diskriminacijo velja tudi za pravne osebe, ki jih opredeljuje pravni red Republike Slovenije, če se okoliščine, ki bi lahko bile podlaga za diskriminacijo, po vsebini lahko nanašajo na te osebe. Osebne okoliščine je mogoče povezati s pravnimi osebami, kadar je glede na okoliščine to smiselno mogoče, zlasti zaradi povezave z osebnimi okoliščinami članstva, ustanoviteljev ali oseb, ki jo vodijo in upravljajo. Zagovornik je v konkretnem primeru ugotovil, da gre za zadevo, v kateri pravna oseba uživa varstvo pred diskriminacijo po ZVarD. Pravna oseba je izkazala razloge za sum, da je prišlo do kršitve ZVarD, oz. prikrajšanja zaradi osebne okoliščine vere ali prepričanja, ki tudi po oceni Zagovornika izhaja iz povezave z osebnimi okoliščinami članstva, ustanoviteljev ali oseb, ki ga vodijo in upravljajo.

Ker se je postopek zoper enega od potencialnih kršiteljev zaradi poravnave ustavil, se je Zagovornik v nadaljevanju postopka osredotočil na ravnanje izvajalca javnega prevoza. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo omenjeno oglasno sporočilo z vozila izvajalca javnega prevoza dejansko predčasno odstranjeno in to na podlagi zahteve izvajalca javnega prevoza, ki jo je le-ta posredoval svojemu pogodbenemu partnerju, ki je samo odstranitev oglasnega sporočila tudi izvedel. Zagovornik je zavzel stališče, da za ugotovitev obstoja diskriminacije pravno ni pomembno dejstvo, da izvajalec javnega prevoza ni bil v neposrednem poslovnem razmerju z diskriminirano pravno osebo, saj je njegovo ravnanje oz. navodilo nedvomno imelo dejanske posledice, ki so posegle v položaj te pravne osebe. Zagovornik je ugotovil, da je bila pravna oseba ovirana pri dostopu do (oglaševalskih) storitev na način, da dogovorjena storitev zaradi zahteve izvajalca javnega prevoza ni bila izvedena v celoti, tj. v obsegu 2 mesecev, ampak je bila zagotovljena manj kot 10 dni. Izvajalec javnega prevoza je z zahtevo za predčasno odstranitev oglasa z vozila, ki je bila realizirana, hkrati posegel tudi v svobodo izražanja (prepričanj), ki jo vsakemu zagotavlja Ustava RS.

Zagovornik je iz javno dostopnih podatkov ter podatkov, ki jih je posredoval izvajalec javnega prevoza, ugotovil, da je bil predlagatelj od vseh naročnikov oglaševanja na vozilih izvajalca javnega prevoza prvi naročnik, ki ga je le-ta s svojim navodilom za predčasno odstranitev oglasnega sporočila prikrajšal pri dostopu do storitev oglaševanja.

Zagovornik ni sledil argumentu izvajalca javnega prevoza, da razlog za odstranitev oglasa ni v naročniku oglasa niti v njegovi vsebini, temveč v tem, ker je oglas v javnosti vzbudil nestrpnost. Zagovornik meni, da takega stališča ni mogoče sprejeti oz. da je samo s sabo v nasprotju. Domnevno nestrpnost sta lahko vzbudila zgolj in samo vsebina samega oglasa ter kontekst naročnika oglasa. Oboje pa je javna manifestacija v zvezi s poslanstvom predlagatelja, ki skuša nasloviti vprašanja, povezana z odločitvami o rojstvih otrok, kar je povezano z izražanjem njegove osebne okoliščine vere ali prepričanja.

Zagovornik je v nadaljevanju vseeno presojal, ali je oz. bi bilo tovrstno razlikovanje naročnikov oglasov lahko upravičeno, v okviru splošne izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije  po ZVarD, po katerem neenako obravnavanje zaradi določene osebne okoliščine ne pomeni diskriminacije po tem zakonu, če takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna. Zagovornik je ugotovil, da izvajalec javnega prevoza v skladu s svojim dokaznim bremenom ni uspel izkazati, da bi bilo neenako obravnavanje naročnikov v omenjenem primeru dopustno v skladu z ZVarD, s čimer tudi ni uspel upravičiti izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije.

Ker je Zagovornik v obravnavanem primeru ugotovil diskriminacijo po ZVarD, ni pa ugotovil izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije, je ugotovil, da je izvajalec javnega prevoza s tem, ko je svojemu pogodbenemu partnerju podal zahtevo za odstranitev oglasa z vozila, izpolnil znake navodil za neposredno diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja, katerih posledica je bila dejanska odstranitev oglasa z vozila, na ta način pa je bilo poseženo v položaj predlagatelja, saj se je storitev oglaševanja, ki jo je naročil, predčasno prekinila.

Dokumenti: