Mineva 10 let, odkar so v Carigradu za podpisovanje odprli Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, bolj poznano pod imenom Istanbulska konvencija.

Istanbulska konvencija je pomemben mednarodni pravni instrument, ki se osredotoča na ženske kot najpogostejše žrtve nasilja v družini in drugih vrst nasilja. Njen namen je zaščita žensk pred vsemi oblikami nasilja, odprava vseh oblik diskriminacije žensk in oblikovanje ukrepov za zaščito in pomoč žrtvam.

Dokument je doslej ratificiralo 34 držav Sveta Evrope, Slovenija decembra 2014, podpisalo pa še dodatnih 12, vključno z Evropsko unijo. Pogodbenice so se s tem zavezale, da bodo brez odlašanja sprejele potrebne zakonodajne in druge ukrepe za preprečevanje diskriminacije žensk.

Zagovornik načela enakosti je marca letos Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslal priporočilo k predlogu Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških (2021–2030). V njem je med drugim priporočil sprejetje ukrepov za večjo transparentnost zagotavljanja enakega plačila žensk in moških za primerljivo delo. O tej temi teče razprava tudi na ravni Evropske unije, saj je Evropska komisija pripravila predlog direktive o transparentnosti plač.

Kot izhaja iz Zagovornikove javnomnenjske raziskave Dojemanje in izkušnje z diskriminacijo v Sloveniji v letu 2020, se 90 odstotkov prebivalcev Slovenije strinja, da imajo moški in ženske lahko enakovredno vlogo v družbi. To pa ne pomeni, da diskriminacije na osnovi spola, torej tudi žensk, v družbi ni.

Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je leta 2014 opravila prvo reprezentativno vseevropsko raziskavo o pojavnosti nasilja nad ženskami. Podatki za Slovenijo so pokazali, da je 12 odstotkov žensk povedalo, da so bile žrtev fizičnega nasilja, štirje odstotki pa žrtev spolnega nasilja. Vsaka tretja ženska je navedla, da je bila od 15. leta starosti naprej že deležna psihičnega nasilja s strani svojega partnerja. Vsaka druga prebivalka Slovenije je od svojega 15. leta starosti že doživela spolno nadlegovanje, približno vsaka sedma pa je navedla, da je že bila žrtev ene od oblik zalezovanja.

Istanbulska konvencija s pristopom, ki v središče postavlja žrtve nasilja, nudi praktična orodja za sistemsko zaščito žensk in deklic in tako pomembno prispeva k izgradnji družbe enakopravnosti in enakih možnosti za vse.

Njeno uporabno vrednost pri nas spoznavamo tudi ob sprejemanju spremembe Kazenskega zakonika, ki bo na novo uredila kaznivo dejanje posilstva in spolnega nasilja v model afirmativnega soglasja (»samo ja pomeni ja«). Uveljavitev takšnega modela narekuje prav Istanbulska konvencija, ki nalaga kriminalizacijo vseh oblik spolnih dejanj proti osebi brez njenega privoljenja. Zagovornik načela enakosti je parlamentarnemu Odboru za pravosodje priporočil potrditev predlagane novele.